Tom Veber je uveljavljen mnogostranski umetnik: pesnik, performer in vizualni umetnik. Piše poezijo in prozo, sodeluje na pesniških slamih, pripravlja razstave, posvečene prostorski postavitvi poezije. Udeležuje se pesniških natečajev, na katerih tudi zmaguje. Svojo poezijo objavlja v Sloveniji in v prevodih na tujem. Leta 2019 je izšla njegova pesniška zbirka Točka preloma. Svoje ustvarjalne in uredniške moči namenja tudi povezovanju in promociji umetnic in umetnikov LGBTQIA+. Literarni nokturno namenjamo njegovi črtici z naslovom Potopljeni Gradec.

Moby Dick ali Kit
Letošnji dobitnik Sovretove nagrade, ki jo Društvo slovenskih književnih prevajalcev podeljuje že 60 let, je Jernej Županič. Podelili so mu jo za prevod dela Moby Dick ali Kit Hermana Melvilla.

V obrazložitvi nagrade je žirija, ki ji je predsedoval dr. Štefan Vevar, med drugim zapisala, da se je Jernej Županič "pogumno spoprijel z literarnim 'mamutom'. Ustvaril je koherenten, suveren in sočen prevod z močno avtentično prezenco. Ohranil je naraven epski zamah in ne da bi oslabil razumljivost sporočila, jasno izpeljal tudi zelo kompleksne povedi." Moby Dick, ki je izšel leta 1851 v New Yorku in Londonu, ima v Ameriki podoben status kot Travne bilke Walta Whitmana, ki so v prvi izdaji izšle štiri leta pozneje.

Kot je zapisal v spremni besedi k novemu prevodu romana Igor Divjak, "sta oba avtorja ustvarjala na obrobju, vendar sta njuni deli v naslednjih desetletjih postali umetnini in oblikovali mit države, ki se je počasi uveljavljala kot vodilna svetovna gospodarska in demokratična sila. (...) Ogrodje romana Moby Dick ali Kit je pustolovsko, a ga je Melville presegel, napisal je veliko umetnino, ki poleg napete zgodbe ponuja tudi duševno, alegorično potovanje". Roman je zgodba o kapitanu Ahabu. Ta na ladji Pequod zalezuje Belega kita, ki mu je na enem od prejšnjih kitolovskih pohodov odtrgal nogo. Za oddajo Literarni nokturno smo izbrali poglavji Umirajoči kit in Bdenje ob kitu iz druge polovice romana.

Marjaž Pikalo in drobci dalmatinskih otokov
Morje, morje, morje je naslov knjižice v slovenščini, hrvaščini in italijanščini, v kateri najdemo pesmi Matjaža Pikala, sicer tudi pisatelja, igralca in glasbenika. Vse pesmi v knjigi je sam uglasbil, izvaja pa jih kot harmonikar in pevec v skupini Autodafé, ki jo je ustanovil leta 1994.

Matjaž Pikalo je avtor več pesniških zbirk in romanov ter dramskih besedil, piše pa tudi za otroke in mladino. Izbrane pesmi, ki jih bomo slišali v oddaji Literarni nokturno, so osredotočene s temo morja. Navdihnili so jih drobci, ki jih avtor najde na dalmatinskih otokih, pa naj bo to ljudska pesem, pesem, prilepljena na omarico ladje, ali otoška spominska plošča.

Vladimir P. Štefanec z novo, "skoraj resnično" zgodbo
Pisatelj in likovni kritik Vladimir P. Štefanec se je podpisal pod vrsto odličnih romanov (Viktor Jelen, sanjač, Republika jutranje rose, Odličen dan za atentat, Najlepša neznanka svetloba (med drugim).

Umetnik je v preteklih letih napisal nov roman z naslovom Naš človek na nebu in s podnaslovom Skoraj resnična zgodba o pilotu Josipu Križaju. Tudi odlomek iz omenjenega romana, ki ga lahko slišite v Izbrani prozi, priča o pisateljevem mojstrstvu: njegova podoba prihoda dveh tovarišev v Barcelono v dneh republike in revolucionarnega vrenja je zgoščena, lepa, sugestivna.

Z veslom in peresom po svetu
Pisatelj Borut Korun se je rodil leta 1946 v Ljubljani. Sicer zobozdravnik po poklicu se že vse življenje zanima tudi za etnologijo, kulturno antropologijo, arheologijo in geografijo. Njegova velika strast pa so tudi potovanja po rekah. Sam ali v družbi sopotnikov je preveslal znamenite svetovne reke, od svetopisemskega Evfrata do slovite brazilske Reke smrti. Ko je odložil veslo, je prijel za pero in pisal. Njegove knjige Reke, soteske brzice, Kondorjev klic in V porečju Orinoka spadajo v sam vrh potopisne literature. Za oddajo Spomini, pisma in potopisi smo izbrali odlomek iz njegove najnovejše knjige, ki je izšla letos z naslovom Z veslom in peresom po svetu.

Francoska pisateljica Sidonie-Gabrielle Colette je napisala Potepinko leta 1910. Glavni lik je Renée Néré, ki je bila nekoč nesrečno poročena s slikarjem, po ločitvi pa je postala plesalka v varietejih in pisateljica. Colette je knjigo napisala na podlagi svojih lastnih izkušenj, oziroma, kot piše Irena Štaudohar v svoji knjigi Kaj hoče ženska?, v kateri eno poglavje posveti tudi Colette, je ta "pisala to, kar je živela, in živela to, kar je pisala". Njene knjige je prebiral Marcel Proust, s katerim sta se družila, Philip Roth pa je njenega Lepotca Chérija uvrščal med svojih deset najljubših romanov. Predstavljamo jo v Literarnem nokturnu.

Pesmi Ade Limón
Ada Limón, ameriška pesnica mehiško-ameriških korenin, nosilka naziva ameriške nacionalne pesnice, se je rodila leta 1976 v mestu Sonoma v Kaliforniji. Diplomirala je na gledališki smeri Kolidža za umetnost in znanost Univerze v Washingtonu, magistrirala pa iz kreativnega pisanja na Univerzi v New Yorku. Doslej je izdala šest odmevnih in pogosto nagrajenih pesniških zbirk. Je tudi prejemnica pomembnih štipendij. Njene pesmi izhajajo v najpomembnejših ameriških časopisih in revijah ter so med bralci izjemno dobro sprejete. Slišite jih lahko v oddaji Literarni nokturno.