Norveški nobelovec Bjørnstjerne Bjørnson (1832–1910) je bil v mladih letih Ibsenov sošolec v Oslu. Foto: EFA/Ernest Rude
Norveški nobelovec Bjørnstjerne Bjørnson (1832–1910) je bil v mladih letih Ibsenov sošolec v Oslu. Foto: EFA/Ernest Rude

Bjørnson danes skupaj z Ibsenom velja za utemeljitelja in začetnika norveške dramatike. Bil je časnikar, književnik, vodil je več gledališč in sodil med osrednje osebnosti norveškega kulturnega in javnega življenja v 19. stoletju. Kot politik se je bojeval proti uniji s Švedsko, zavzemal se je za pravice delavskega razreda in zagovarjal male narode. V literaturi je začel kot pozni romantik, uveljavil se je sredi stoletja z domačijskimi povestmi v duhu tradicije sag in dramami z nacionalno tendenco, priljubljen pa je bil tudi kot lirik. V dramah in povestih je obravnaval socialna vprašanja, predsodke in moralo vladajočega sloja. Bjørnsonovo zgodbo Zvestoba je v slovenščino prevedel Janko Moder, za oddajo Literarni nokturno pa jo je interpretiral dramski igralec Željko Hrs.

V oddaji Spomini, pisma in potopisi, prav tako je že dosegljiva na spletnih straneh programa Ars, pa smo tokrat besedo prepustili Aj Vejveju, enemu najslavnejših konceptualnih umetnikov danes in aktivistu, ki se zavzema za človekove pravice ter svobodo govora. Lani je v angleščini izšla njegova avtobiografija z naslovom 1000 let radosti in bridkosti, letos pa je pri založbi Učila izšel njen slovenski prevod Manice Baša. V knjigi umetnik pripoveduje o otroških in zrelih letih, o svojem ustvarjanju, hkrati pa tudi o družbenem dogajanju na Kitajskem. Značilen je že njen začetek, v katerem Aj Vejvej pripoveduje o letih kulturne revolucije in svojem očetu, tudi pesniku Aj Čingu, ki ga je oblast poslala v delovno taborišče na robu puščave – takrat desetletni Aj Vejvej se je odločil, da gre z njim. Izbrani odlomek interpretira dramski igralec Matej Puc.

Ajevo umetniško ustvarjanje že vrsto let zaznamuje politični aktivizem – natančneje, opozarjanje na migracije, begunsko krizo in politično represijo. Foto: EPA
Ajevo umetniško ustvarjanje že vrsto let zaznamuje politični aktivizem – natančneje, opozarjanje na migracije, begunsko krizo in politično represijo. Foto: EPA
Bernardine Evaristo je v središče romana Dekle, ženska, druga_i postavila 12 pretežno temnopoltih žensk – njihov starostni razpon obsega vse od najstnice do 93-letne gospe, njihova porekla, verska in kulturna ozadja so različna, so pripadnice različnih družbenih slojev in z različnimi spolnimi usmeritvami, pa vendar so njihova življenja povezana. Foto: AP
Bernardine Evaristo je v središče romana Dekle, ženska, druga_i postavila 12 pretežno temnopoltih žensk – njihov starostni razpon obsega vse od najstnice do 93-letne gospe, njihova porekla, verska in kulturna ozadja so različna, so pripadnice različnih družbenih slojev in z različnimi spolnimi usmeritvami, pa vendar so njihova življenja povezana. Foto: AP

V torek, 13. decembra, ob 20h pa boste lahko na programu Ars in Radiu Trst v neposrednem prenosu prisluhnili literarnemu večeru Za mir bom govoril, ljubezen, svobodo, posvečen je 100. obletnici rojstva pesnika in narodnega heroja Karla Destovnika - Kajuha. Dogodek bo potekal v sklopu cikla Ars teatralis, na odrskih deskah Male dvorane Slovenskega stalnega gledališča v Trstu. V poeziji pesnika, ki se je izražal pod številnimi psevdonimi, med njimi kot Karli, Jernej Puntar, Burjevestnik, Kajuhov Tonč in končno Kajuh, zasledimo prepletanje lirike socialnega realizma s stilističnimi prvinami ekspresionizma. Pogosto se usmerja v človekovo notranjost, k čustvom in mislim, in čeprav zna biti abstrakten, je hkrati razumljiv, preprost.

Predvojno motiviko pozneje preobrazi v partizansko liriko in postane njen najpomembnejši slovenski predstavnik. Nastopili bodo igralci Iztok Mlakar, Dušanka Ristić, Lara Wolf, Mak Tepšić, Danijel Malalan in povezovalka Tamara Stanese. Z glasbo bosta večer povezala violončelistka Andrejka Možina in tolkalec Marko Jugovic, režiral ga bo Alen Jelen.

Ne spreglejte tudi oddaje Izbrana proza, ki jo tokrat posvečamo britanski pisateljici in akademičarki Bernardine Evaristo, prvi ženski temnopoltega rodu, ki je prejela nagrado booker. Evaristo, borka za večjo inkluzivnost v literaturi in umetnostni na splošno, je prestižno nagrado prejela za roman Dekle, ženska, druga_i iz leta 2019. V slovenščino ga je prevedla Katja Zakrajšek in za svoje delo prejela letošnjo Sovretovo nagrado. Avtorica je v središče romana postavila 12 pretežno temnopoltih žensk – njihov starostni razpon obsega vse od najstnice do 93-letne gospe, njihova porekla, verska in kulturna ozadja so različna, so pripadnice različnih družbenih slojev in z različnimi spolnimi usmeritvami, pa vendar so njihova življenja povezana. Prek zgodb teh žensk je pisateljica ustvarila pronicljiv, tudi humoren vpogled v sodobno britansko družbo. Izbrani odlomek interpretira dramska igralka Maja Sever.

Literarne oddaje med 11. in 17. decembrom 2022

11. december
Humoreska tega tedna – 14.05 (Ars)
Metod Pevec: Počitnice v naravi (ciklus humoresk Metoda Pevca)

Spomini, pisma in potopisi – 19.30 (Ars)
Aj Vejvej: 1000 let radosti in bridkosti

Literarni portret – 22.05 (Ars)
Andrej Rozman - Roza

Literarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 23.00 (Ars)
Brane Senegačnik: Mistični pejsaži

12.
december
Literarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 23.00 (Ars)
Karel Destovnik - Kajuh: Markacije

13. december
Literarni večer – 21.00 (Ars)
Ars Teatralis: Karel Destovnik - Kajuh – ob 100. obletnici rojstva

Literarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 23.00 (Ars)
Kajetan Kovič: Soneti

14. december
Literarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 23.00 (Ars)
Lukas Debeljak: Poznati ko voda

15. december

Literarni večer – 21.05 (Prvi)
Anne Saxton: Njena vrsta

Literarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 23.00 (Ars)
Edna O'Brien: Dekle – ob 90. obletnici rojstva

16. december

Literarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 23.00 (Ars)
Milan Jesih: So tolovaji in so rokovnjači

17. december
Izbrana proza –18.00 (Ars)
Bernardine Evaristo: Dekle, ženska, druga_i

Literarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 23.00 (Ars)
Jure Jakob: Učitelj gluhih, učenec nemih