Tudi zgodba Lov na šojo je prepoznavno njena: v zgodbi ne manjka odkritij, spoznanj, predvsem pa je v njenem središču junakinja (interpretira jo Polona Juh), ki zna marsikaj in ki morda pogumno rezonira o svojem življenju.

Angel pozabe spominja na okrogli rojstni dan Maje Haderlap, avtorice romana
Avstrijskokoroška slovenska pesnica in pisateljica Maja Haderlap bo 8. marca dopolnila 60 let. Njen prvenec so Žalikpesmi iz leta 1983, za svoje Bajalice, ki so izšle leta 1987, je leta 1989 prejela nagrado Prešernovega sklada. Leta 2011 je napisala roman Angel pozabe v nemščini in zanj prejela več odmevnih nagrad, med drugim prestižno nagrado Ingeborg Bachmann.

Pripoveduje zgodbe treh generacij in osvetljuje upor koroških Slovencev proti nemški vojski. Izbrani odlomek opisuje nesrečo, ki se zgodi deklici pripovedovalki, in krivdo, ki jo zaradi tega občuti in ki jo blaži samo spoznanje, da obstajata krivda in nesreča, še veliko večji od njene. Knjigo je v slovenščino prevedel Štefan Vevar, odlomek interpretira dramska igralka Maja Sever.

Sveži prevod odlomka romana Pod soncem sodobne poljske avtorice
Julia Fiedorczuk, rojena leta 1975, je poljska pesnica, prozaistka, prevajalka in predavateljica na anglistiki varšavske univerze. Na področju literarne vede se ukvarja z ekokritiko, zanimajo jo povezave med literaturo in ekologijo. Debitirala je leta 2000 s pesniško zbirko November ob Narwi, za katero je prejela nagrado Poljskega združenja knjižnih založnikov. Objavila je še vrsto pesniških zbirk, nazadnje Kisik (2009), tik tik (2012) in Psalme (2017).

Doslej je izdala tri romane: Bela Ofelija (2012), Breztežnost (2015) in Pod soncem (2020), zbirki kratke proze Marijino jutro (2010) in Bližnji kraji (2016) ter knjigo literarnovednih esejev Ciborg v vrtu: uvod v ekokritiko (2015). Prejela je nagrado Huberta Burde (2005) in nagrado Wisławe Szymborske (2018).

Roman Pod soncem je družinska saga z vzhodnih obrobij Poljske, Polesja, čeprav dogajanje občasno seže vse do Urala pa tudi v Bosno in na hrvaško morje. Življenje glavnega junaka Miše in njegove družine je z nevidnimi nitmi vpeto v poljsko zgodovino dvajsetega stoletja, čeprav se roman osredotoča na intimno, vsakdanje življenje v mirnem podeželskem okolju.

Ob razmeroma klasični tematiki je roman inovativen po načinu pripovedovanja: napisan je v svežem, lirskem slogu, v katerem se rahločutno opisovanje narave, pozornost do vseh bitij, pa tudi rastlin in pojavov, ki jo naseljujejo, tesno prepletata s premišljevanji o človeški usodi, o načinih življenja in smrti junakov. Odlomek iz romana je za oddajo Izbrana proza prevedla Jana Unuk.

Dramski igralec Branko Šturbej, šestdesetletnik, interpretira Yeatsove verze
William Butler Yeats velja za enega najpomembnejših irskih pesnikov, pravzaprav kar za enega najpomembnejših literatov iztekajočega se 19. stoletja in prve polovice 20. stoletja. Yeats je bil leta 1923 kot prvi Irec nagrajen z Nobelovo nagrado za književnost. Pesmi je za Literarni nokturno prevedel Veno Taufer razen druge – Pod vrbo tam na loki –, ki jo je poslovenil Janez Menart.

Oddajo pa posvečamo tokratnemu interpretu Yeatsove poezije Branku Šturbeju, ki 7. marca praznuje svoj 60. jubilej.

Znameniti par don Camillo in Peppone bosta popestrila nedeljske popoldneve v mesecu marcu
Številne zgodbe o don Camillu je zapisal italijanski pisatelj Giovannino Guareschi. Dogajanje je postavil v Padsko nižino v času po 2. svetovni vojni. Duhovnik don Camillo je eden tistih božjih služabnikov, ki mu najrazličnejše človeške slabosti niso tuje, ko pride v stik s Pepponejem, partizanom in voditeljem vaške levice, pa ga sploh zasrbi, da bi si ga privoščil.

Oba glavna junaka sta, čeprav vsak na svojem ideološkem bregu, poštenjaka. Zapetljajev, v katere se ujameta, je nešteto, pa naj se srečata v spovednici, na seji partijskih veljakov, ob popravilu prvega don Camillovega avtomobila ali ko mu pobegne pes. Blagi humor je prijazen opomin zoper vsako zadrtost. Za začetek ciklusa bomo poslušali tri zgodbe o don Camillu, ki jih interpretira dramski igralec Gregor Čušin.

Biti ženska in mati leta 1948, ki pravi: "Ljudje so vsake vrste"
Za mednarodni dan žensk smo izbrali odlomek iz zgodbe Dobrotnica iz zbirke kratkih zgodb Perpetuum mobile Janeza Kajzerja. V njej skozi otroške oči opisuje svojo mamo, njeno požrtvovalnost in kljubovanje težkim okoliščinam povojnega časa. Besedilo interpretira dramski igralec Branko Jordan.

Janko Kos in Dušan Pirjevec – dva izmed največjih slovenskih literarnih zgodovinarjev in teoretikov
Janko Kos, profesor primerjalne književnosti, pri katerem se je oblikovalo več deset generacij študentov komparativistike, bo v teh dneh praznoval svoj devetdeseti jubilej.

Leta 2015 je izdal avtobiografsko delo Umetniki in meščani. V njem je mozaično prikazal svojo mladost, očetovo in materino družino ter ljudi, s katerimi se je srečeval do študijskih let. Nekaj odlomkov iz knjige za oddajo Spomini, pisma in potopisi interpretira dramski igralec Kristijan Muck.