Zato opozarjamo na nekaj vrhuncev domače in tuje književnosti, ki jih boste v prihodnjem tednu na 3. programu Radia Slovenija – programu Ars lahko slišali v interpretaciji priznanih dramskih igralcev.

Domači Ars – potopis, poezija in novi roman
Prav zaradi njihovega pomena nove literarne oddaje nastajajo tudi v času omejevanja stikov, a na prilagojen način. Igralci svoje interpretacije literarnih besedil posnamejo doma, tehniki na radiu pa nato obdelajo zvok, tudi glasbena opremljevalka sodeluje na daljavo. Že danes ob 18.05 vas bo oddaja Spomini, pisma in potopisi v okviru cikla Domači Ars popeljala v Bosno in Hercegovino. Na sporedu bo namreč zvočna interpretacija besedila Leonore Flis, ki je tja potovala lani. Ta slovenska pisateljica, predavateljica, prevajalka, literarna in filmska kritičarka je med drugim zapisala, da se ji podoba Bosne v domišljiji riše kot kolaž ran in lepote.

V okviru cikla Domači Ars je nastal tudi Literarni nokturno, posvečen poeziji Katje Gorečan, ki v svoji zbirki Neke noči neke deklice nekje umirajo tematizira nasilje in njegove posledice v različnih obdobjih. Ob 23.05 boste lahko poslušali uvodni spev te zbirke z naslovom Na levi strani jo je s kremplji praskal do krvi. Interpretirala in posnela sta ga dramska igralca Miranda Trnjanin in Gregor Zorc, oddajo pa je režirala Ana Krauthaker, ki je bila za radijsko igro za otroke Ta pesem ozdravi ribo nominirana za prestižno nagrado prix europa.

"Čemu zapisovati vse te zgodbe? Je to nekakšna terapija ali kaj? Besede tako ali tako večinoma zgrešijo barvo, vonj in zarise časa. In večji je skok v preteklost, bolj blede so sence.” Tako o pripovedovanju zgodb razmišlja slovenski pisatelj Franjo Frančič v romanu Handkejevo prekletstvo Jugoslavije ali odpustiti pred zadnjim dihom, ki bo kmalu izšel. Kako si skuša odgovoriti na to vprašanje, lahko slišite v Literarnem nokturnu, ki bo na sporedu v soboto, 23. maja, in je prav tako nastal v okviru cikla Domači Ars.

Veliko delo italijanske pripovedne proze
V času epidemije smo se verjetno številni spomnili na delo renesančnega pisatelja Giovannija Boccaccia. Zgodbe v zbirki Dekameron so nastale, ko se je leta 1348 deseterica mladih iz Firenc pred kugo zatekla v podeželsko vilo, čas pa so si krajšali s pripovedovanjem zgodb. Pripovedi, mnoge z žgečkljivimi erotičnimi motivi, vedno znova vabijo k branju in poslušanju – štiri pisateljeve novele bodo razvedrile dve nedelji v oddaji Humoreska tega tedna.

Že danes je bilo mogoče prisluhniti prvi in osmi noveli devetega dne, 24. maja pa bosta na vrsti novela o bistroumni Filipi in novela o nočnih prigodah mladeničev Pinuccia in Adriana.

Obletnici Miloša Mikelna in Victorja Hugoja
Program Ars pa se z literarnimi oddajami pogosto pokloni tudi obletnicam ključnih avtorjev domače in tuje literarne zgodovine. Ta mesec bo minilo 90 let, odkar se je v Celju rodil Miloš Mikeln – pisatelj, novinar, režiser in prevajalec, sicer tudi kresnikov nagrajenec. V svojem življenju je opravljal številne pomembne vloge na področju kulture, sredi šestdesetih let pa se je uveljavil kot samostojni književnik. Njegova dela so predvsem humorno in satirično naravnana, opisuje življenje v času vojne, povojne čase ter svoj pogled na takratno življenje. V Literarnem večeru 21. maja ob 21.05 bodo na sporedu odlomki iz nekaterih njegovih dramskih del v interpretaciji dramskih igralcev Dragice Potočnjak, Ivana Rupnika in Gregorja Čušina.

Istega dne se bomo spomnili tudi francoskega romantika Victorja Hugoja, saj bo 22. maja minilo 135 let od smrti tega prozaista, ki nam je najbolj znan kot avtor romanov Notredamski zvonar, Nesrečniki in Človek, ki se smeje. Zanimiva pa je tudi njegova poezija – v Literarnem nokturnu ob 23.05 bo dramska igralka Tjaša Železnik interpretirala čutno naravnano pesem z naslovom Sara v kopeli.

Čebele kot književni motiv in prispodoba
Ne le obletnice, tematsko zaznamovani so tudi praznični dnevi. 20. maja 1734 se je rodil Anton Janša, naš največji čebelar in od leta 2017 na ta dan praznujemo dan čebel. Manj znano pa je, da so čebele vse od začetkov slovenskega slovstva pomemben književni motiv in prispodoba. O njih sta pisala že Urban Jarnik in Valentin Vodnik, po njih so se imenovali pesniški zborniki v Prešernovem času. V knjigi Čebela na cvetu in v svetu jih obravnava dvojna doktorica Marija Stanonik in ob tem opozarja, da "za slovensko besedno umetnost čebela še zdaleč ni le žuželka, ki iz cvetnega nektarja pridobiva in podarja človeku cekinasto hranivo, ampak tudi žlahtna metafora in ne nazadnje simbol velikih in visokih prizadevanj in dosežkov človekovega duha na naših tleh". Kaj v literaturi simbolizira čebela bo tema Literarnega večera dan pred dnevom čebel, 19. maja ob 21.00. Scenarij in režijo podpisuje Saška Rakef Perko, ki deluje na presečišču radijske in gledališke umetnosti, za svoje delo pa je prejela več nominacij in nagrad, med drugim tudi nominacijo za nagrado prix europa.