K Mladinski knjigi spada tudi 47 knjigarn po državi. Foto: MMC RTV SLO
K Mladinski knjigi spada tudi 47 knjigarn po državi. Foto: MMC RTV SLO
Kakšna bo usoda Mladinske knjige?

Po stečaju holdinga Zvon 2 se je 69-odstotni lastniški delež naše največje založbe prenesel na tri banke upnice, ki želijo Mladinsko knjigo prodati. Od kupca bo tako odvisna tudi usoda 47 knjigarn po vsej Sloveniji, v katerih prodajajo manjši založniki brez lastnih knjigarn, je za TV Slovenija poročala Tjaša Razdevšek.

Miha Kovač, profesor na ljubljanski Filozofski fakulteti in direktor Cankarjeve založbe, je v oddaji Odmevi med drugim povedal, da je nad slovenskimi lastniki velikih založniških sistemov, ki so se izmenjali v zadnjem času, zelo razočaran, saj so na lastniškem izpitu padli ne glede na politično pripadnost. Zato si želi tujih lastnikov, ki bi jih lahko našli med založniškimi holdingi, a tega bankirji brez strokovne pomoči ne bodo mogli izpeljati.

Samo Rugelj, založnik, urednik in pisec, direktor podjetja UmCo, pa je povedal, da pri njih večji del knjig prodajo preko verige knjigarn Mladinske knjige, morebitne spremembe v osnovni dejavnosti pa bi tako zelo prizadele poslovanje vseh malih založnikov.

Kot je še dodal, je v krizi celoten trg izdelkov, povezanih s popkulturo, pri čemer jo je knjiga doslej odnesla še najbolje; a prodaja upada tudi tu. Kovač pa je opozoril, da je težava tudi v majhnih nakladah, saj ima Slovenija le dva milijona bralcev, tako da bi se moral lastnik tej logiki podrediti.

Digitalizacija kot priložnost?
Na vprašanje o digitalizaciji kot veliki priložnosti za domači trg je Rugelj odvrnil, da poslovni model izdajanja knjig pri nas še zmeraj temelji na prodaji tiskane knjige, samo tiskanje knjige pa ni pomemben strošek v strukturi njene cene. Digitalizacija tako velikih prihrankov ne bo prinesla, le DDV bo višji, je opozoril.

Pozor, dampinške cene
Kovač dodaja, da je glavna konkurenca knjigi v slovenščini trenutno knjiga v angleščini, saj se te knjige prodajo med 10 in 15 odstotki, kar ima lahko za posledico, da bomo zahtevnejša dela sčasoma brali le še v angleškem jeziku. Vzpostavitev lastne digitalne infrastrukture je tako nujna, seveda pa ja treba ravnati po pameti, saj elektronska knjiga ne stane skoraj nič manj kot tiskana. Tako da sam predlaga, da bi to zakonsko uredili, da ne bi na trg stopil ponudnik z dampinškimi cenami, kakor je, denimo, storil Amazon, ki je prepolovil število knjigarn v ZDA.

Kakšna bo usoda Mladinske knjige?