Že med arheološkimi izkopavanji so pozornost vzbudile razmeroma gosto razporejene naselbine iz pozne bronaste dobe, ki so spreminjale do tedaj znano podobo poselitve Pohorskega Podravja. Ob tem pa je bilo na tem območju v preteklosti raziskanih tudi več pomembnih arheoloških najdišč, ki so že po preliminarnih objavah kazala na njihov velik znanstveni potencial, a doslej niso bila primerno ovrednotena.

Stanko Pahič in Vlado Lorber s sodelavkama med izkopavanjem gomile iz srednje bronaste dobe na Brezju pod Brinjevo goro leta 1956. Foto: Arhiv Pokrajinskega muzeja Maribor
Stanko Pahič in Vlado Lorber s sodelavkama med izkopavanjem gomile iz srednje bronaste dobe na Brezju pod Brinjevo goro leta 1956. Foto: Arhiv Pokrajinskega muzeja Maribor

Pri raziskavi so poleg Bibe Teržan in Matije Črešnarja sodelovali š Teja Gerbec, Lucija Grahek, Mihela Kajzer, Vesna Koprinik, Bine Kramberger, Tamara Leskovar, Mira Strmčnik Gulič, Iztok Štamfelj, Jayne-Leigh Thomas, Tatjana Tomazo Ravnik, Borut Toškan in Rafko Urankar.

Tako so raziskovalci Biba Teržan in Matija Črešnar ter sodelavci proučili to obsežno arheološko gradivo, s tem pa pridobili nove podatke o procesih naseljevanja in naselbinskih strukturah na Dravskem polju v stoletjih ob izteku 2. tisočletja in v zgodnjem 1. tisočletju pred našim štetjem. Njihove izsledke je mogoče najti v knjigi Pohorsko Podravje pred tremi tisočletji: Tradicija in inovativnost v pozni bronasti in starejši železni dobi.

To je bil čas, ko je t. i. kultura žarnih grobišč pozne bronaste dobe doživljala vzpone in padce ter se je ob njenem zatonu porajala nova doba – zgodnja železna doba in z njo halštatska kultura.

Na spodnjih fotografijah vidimo balonska posnetka arheološkega najdišča Pobrežje med izkopavanji od leta 2000 do 2001.

Doslej neznana prizorišča zanimivih najdb

Opravljene raziskave in predstavljene rezultate v monografiji lahko razdelimo na tri tematske sklope. V prvem so rezultati temeljitih analiz celotnega gradiva na novo raziskanih nižinskih naselbin, odkritih pri krajih Pobrežje, Orehova vas in Hotinja vas pri Mariboru.

Foto: Knjigarna Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani
Foto: Knjigarna Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani

Drugi tematski sklop je posvečen nekropolam, in sicer v veliki meri doslej še neobjavljenim najdbam iz pozne bronaste in starejše železne dobe iz okolice Razvanja, Pobrežja in Rogoze pri Mariboru ter z Gračiča pod Brinjevo goro nad Zrečami. Te predstavljajo naselbinskim najdbam komplementaren arheološki vir, pomemben za razumevanje poselitvenih vzorcev v prostoru in času, ki je ob tem nepogrešljiv pri preučevanju družbene strukture in obredja.

V tretjem sklopu raziskav so predstavljeni rezultati naravoslovnih analiz, tj. arheometričnih raziskav kovinskih predmetov, analiz živalskih kostnih ostankov in antropoloških analiz.