Na razpis je letos prispelo kar 41 ciklusov pesmi s poljubno tematiko, ki jih je ustvarilo 39 avtorjev. Sodelujoči prihajajo iz vse Slovenije, nekaj prispevkov je prišlo tudi od v tujini živečih slovenskih pesnikov. To priča o dejstvu, da je glas o pesniški nagradi prešel državne meje, so sporočili z Zavoda za kulturo, šport in turizem (ZKŠT) Žalec, ki je razpisuje nagrado.

Letošnjo strokovno komisijo so sestavljali slovenistki Lidija Koceli in Marija Končina, lanska prejemnica pesniške nagrade Fanny Haussmann Cvetka Bevc ter pesnik, literarni kritik in odgovorni urednik revije Vpogled Zoran Pevec.

"Na razpis je prispelo veliko zelo kvalitetnih ciklusov pesmi, tako da je bila odločitev za pet nominiranih razmeroma težavna. Ciklusi so motivno-tematsko precej raznoliki, za vse nominirane pesmi pa je značilna stilna uglajenost, uporaba sodobnega besedišča, natančnost upovedenih misli in dobra povezanost zunanje z notranjo formo," je v obrazložitvi izbire peterice nominirancev zapisal Zoran Pevec.

Nagrajenko oziroma nagrajenca bodo razglasili 23. septembra ob 19. uri na podelitvi v Dvorcu Novo Celje. Nagrado v vrednosti 1000 evrov podeljuje Občina Žalec. Na dogodku bodo predstavili tudi novo številko revije za književnost in kulturo Vpogled, ki pod okriljem ZKŠT-ja Žalec izhaja že 17 let.

Nagrada nosi ime po Fanny Haussmann, vsaj domnevno prvi slovenski pesnici. Teza avtorjev zbornika Skrivnost Fanny Haussmann (Založba Aristej, 2018) France Buttolo, Irene Selišnik, Jožice Čeh Steger in Aleksandra Bjelčeviča je namreč, da gre pri devetih objavljenih slovenskih pesmih s podpisom Fanny Haussmann najverjetneje za prevode njenih pesmi, izvorno napisanih v nemščini. Ti prevodi pa so morda nastali tudi ob avtoričinem sodelovanju.

Fanny Haussmann se je kot Franziska Maria Elisabeth Haussmann rodila leta 1818 v kraju Bruck an der Mur na avstrijskem Štajerskem. Med Slovence se je priselila na graščino Novo Celje blizu Žalca, ki jo je njen oče kupil leta 1835, datum njenega prihoda v dvorec pa ni znan. Pesmi je začela objavljati ob pomladi narodov leta 1848 v Celjskih slovenskih novinah. Zaznamoval jo je čas romantične, predmarčne dobe, ko so se rojevale nacionalne zahteve, demokratične ideje, ko so se vzpostavljali kritični standardi za kakovostno poezijo in se je utemeljevala tradicija samosvojega leposlovnega izročila. Umrla je leta 1853 v Dobriši vasi.