Nagrado so podelili v Dvorcu Novo Celje, kjer je Fanny Haussmann prebivala. Foto: Krajevna skupnost Petrovče
Nagrado Fanny Haussmann je prejela Maruša Mugerli Lavrenčič. Foto: Facebook Maruše Mugerli Lavrenčič

Nagrado za poezijo Fanny Haussmann je lani, ob 200. obletnici rojstva omenjene pesnice, prvič razpisal Zavod za kulturo, šport in turizem (ZKŠT) Žalec. Avtorice in avtorji so se na natečaj prijavili s ciklusom še neobjavljenih pesmi s poljubno tematiko v slovenskem jeziku. Kot so sporočili z zavoda, je na razpis letos prispelo 52 pesniških ciklov.

Komisijo za nagrado je najbolj prevzel in prepričal sklop pesmi pesnice Maruše Mugerli Lavrenčič z naslovom Pravi kot. "Lirski subjekt se v njem nanaša na časovno minljivost, naključja, 'priščipnjena' v eksistencialni trenutek, v eni od pesmi gre za hegeljanski pristop v razmerju gospodar/hlapec in za prepuščanje drugemu ter končnosti. Ponekod dajejo pesmim presežno vrednost pesniški postopki, kot so ironija, besedne in miselne igre, večina verzov je izpeljana stilno dovršeno, pesniški subjekt pa se z njimi zlije v enovito celoto," je v utemeljitvi nagrade zapisal Zoran Pevec.

Fanice Hausmanove, prve pesnice slovenske, Pesmi (1926). Foto: Wikipedia

Poleg Pevca sta bili v strokovni komisiji za nagrado še slovenistki Lidija Koceli in Marija Končina. V letošnji ožji izbor kandidatov za nagrado je komisija poleg Maruše Mugerli Lavrenčič uvrstila še Ervina Fritza, Petro Koršič, Francija Novaka in Andraža Poliča.

Na petkovi prireditvi so predstavili tudi novo številko revije za književnost in kulturo Vpogled, ki jo ZKŠT Žalec izdaja že 15 let, večer pa sta popestrila vokalistka Urška Gajšt in kitarist Igor Bezget, piše v sporočilu za javnost.

Prva slovenska pesnica

Franziska Maria Elisabeth Haussmann se je rodila 15. aprila leta 1818 v avstrijskem mestu Bruck an der Mur, v Slovenijo pa se je priselila okoli leta 1835, ko je njen oče kupil graščino Novo Celje blizu Žalca. Za prvo slovensko pesnico jo je razglasil politik, pesnik in narodni buditelj Lovro Toman, ki ji je ob izidu prve pesmi Vojaka izhod posvetil hvalnico Pervi slovenski pesnici Fani Hausmann. Toman se je v zgodovino zapisal, ko je 7. aprila 1848 še kot študent v Ljubljani na Wolfovi ulici 8 prvič izobesil slovensko trobojnico.

Osebnost in ustvarjanje Fanny Haussmann je še danes zavita v tančico skrivnosti. Odprto ostaja tudi vprašanje, ali je v resnici avtorica pesmi, pod katere je podpisana. Motivi domnevno njenih pesmi so največkrat ljubezenski, pa tudi domovinski in miselni, zlasti o pesniškem poklicu.