Vendar človeka pri življenju držita tudi jeza in bolečina, je na slavju svoje 90-letnice na Svetovnem slovenskem kongresu povedal literat Zorko Simčič. O rednem vprašanju ob tako častitljivi starosti, kaj ga ohranja tako čilega, pravi, da se o tem ni nikoli spraševal. "Pravzaprav so me pokopali vsaj štirikrat. Kdor nima odnosa do svojih korenin, ne more zdravo živeti, to je čisto utilitarno nagnjenje," poudarja in dodaja, da je danes patriotizem skoraj žaljivka, vendar gre skupaj z internacionalizmom, če ta upošteva posamezne narode.

V Mariboru rojeni dramatik, pisatelj in esejist je bil zaprt v taborišču Gonars. Še v dijaških letih se je podpisal pod roman Prebujenje in zanj prejel Prešernovo literarno nagrado mesta Ljubljane. Ob koncu vojne se je umaknil na avstrijsko Koroško in se prek "tržaškega ovinka", ko je bil dve leti sodelavec na slovenski radijski postaji v Trstu, leta 1948 odselil v Argentino. Tam je sodeloval v ožjem krogu organizatorjev kulturnega življenja v slovenski skupnosti in bil soustanovitelj Slovenske kulturne akcije.

Mož, ki je zaslužen za čudež v Argentini
Po besedah direktorja Družine Toneta Rodeta se brez Simčiča in njegovih literarnih likov ne bi zgodil čudež v argentinski skupnosti. Po njegovih besedah ga odlikuje, da je vsakega znal nagovoriti kot zrelega posameznika. V Buenos Airesu je predaval tamkajšnji mladini v okviru mesečnih maš o vprašanjih življenja, odraščanja in človeškega bitja.
"Omogočil je, da smo 12.000 kilometrov stran razumeli, kaj je očetnjava in kaj so človekove korenine. (...) Slovenski čudež v Argentini so ustvarili ljudje, kot je Simčič. Še vedno čutimo zavezo, da baklo, ki nam jo je predal, držimo visoko kvišku," je ob slavju še dejal Rode.
Simčičev prihod v Slovenijo je po besedah filozofa Braneta Senegačnika njeni osamosvojitvi predstavljal pomemben dogodek za slovensko literaturo. Kot pravi, se je v Slovenijo vrnil kot iskren in zanimiv sogovornik, ki je bil živo udeležen v sedanjosti. Leta 2005 je bil imenovan za izrednega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti, letos za rednega.
Pogovorni večer, na katerem je nastopil tudi mladinski pevski zbor Glasbene matice Ljubljane, se je sklenil s podelitvijo zlatnika kongresa, ki ga je slavljencu izročil predsednik Svetovnega slovenskega kongresa Boris Pleskovič.