Na simpoziju se klasični filologi, arheologi, zgodovinarji, literarni teoretiki, umetnostni zgodovinarji, filozofi in teologi posvečajo otrokom v antiki, njihovemu vsakdanu, statusu, vzgoji ter umetniškim upodobitvam.

Predavatelji na simpoziju obravnavajo materialne vire, denimo ohranjene igrače in predmete, ter status in vsakdanjik otrok, kot ju lahko danes rekonstruiramo iz materialnih in pisnih virov, pa tudi upodobitve otrok v leposlovju in likovni umetnosti, z otroki povezano podobje v antični misli in še številne druge plati, so zapisali organizatorji simpozija.

Današnji dan simpozija je namenjen vzgoji otrok skozi prizmo teorije od starega do novega veka, sklenil pa se bo s predstavitvijo razstave, ki so jo študentje oddelka za klasično filologijo na ljubljanski Filozofski fakulteti pripravili ob 60. obletnici smrti Antona Sovreta.

V ospredju tudi otroci Emone
Torkov dan bo potekal v znamenju prispevkov o skrbi za zdravje otrok in o zgodovinskih otroških osebnostih, v sredo pa se bodo sodelujoči na simpoziju osredotočili na otroke v Emoni in rimski Sloveniji ter na s tem povezano temo arheoloških najdb – otroških pokopov in spomenikov.

Zadnji dan bo prihranjen za obravnavo otrok v antični književnosti, sklenil pa se bo z nastopom študentov oddelka za klasično filologijo. Predstavili bodo odlomke iz Menandrove komedije Ženska s Samosa (4.–3. stol. pr. n. št.), v kateri ima pomembno vlogo dojenček.

Nešteto vidikov široke teme
Aleš Maver bo denimo predaval o otroških cesarjih v Rimu, Ignacija Fridl Jarc bo osvetlila vzgojo otrok v zgodnji grški filozofiji, Dragica Fabjan Andritsakos pa bo pojasnila Plutarhov pogled na vzgojo in izobrazbo. Milena Mileva Blažič je preučila motiv dojenja od mita o Romulu in Remu pa vse do Aleksandrink, Julijano Visočnik so zanimale omembe otrok na epigrafskih spomenikih, Kaja Stemberger Flegar pa je pregledala primerke ohranjenih otroških stekleničk. Predavatelji prihajajo z univerz v Ljubljani, Mariboru in na Primorskem, z ZRC-ja SAZU-ja, Slovenskega šolskega muzeja in Mestnega muzeja Ljubljana ter iz Nadškofijskega arhiva v Ljubljani.

Prvi Grošljev simpozij, ki je potekal oktobra 2009, je bil spremljajoči dogodek k odkritju spominske plošče klasičnemu filologu Milanu Grošlju (1902–1979) na njegovi rojstni hiši v Kamniku. Zaradi velikega zanimanja je organizator dogodka, Društvo za antične in humanistične študije, sklenil uvesti tradicijo Grošljevega simpozija. Ta poteka enkrat letno, izbor referatov pa je objavljen v posebnem bloku klasičnofilološke revije Keria, so sporočili iz organizacijskega odbora simpozija, ki ga sestavljajo Nada Grošelj, Marjeta Šašel Kos, David Movrin, Anja Ragolič in Domen Iljaš.