Sorodna novica Bronja Žakelj: Belo se pere na devetdeset

Bronja Žakelj je 29. dobitnica nagrade kresnik, ki jo podeljujejo od 23. junija 1991 in tretja ženska avtorica v zgodovini podelitve nagrade. Njen avtobiografski roman je izšel pri založbi Beletrina.

Sorodna novica Bronja Žakelj: Družba zavrača nesrečne, žalostne, bolne, stare

Kot bi se vračala domov ...
Ob prejetju je povedala, da je roman pisala z lahkoto: "To je bilo zame prelepo potovanje ... kot bi se vračala domov." Dodala je, da je čudež, kako so bralci roman sprejeli in našli v njem podobe sebe.

V iskrivi melodiji literarne duše
"V kako boleče tesnem objemu sta lahko mehka nežnost in neizmerna surovost bivanja. Pisateljica Bronja Žakelj s pretresljivim avtobiografskim romanom Belo se pere na devetdeset zmore nekaj, kar obvladajo le redki: po najbolj žalobnih meandrih življenja vodi v jeziku, ki veselo žgečka, tudi hudomušno in z ironijo. Med spomine, ki so deloma lahko tudi naši, kolektivni, med prastrahove, kot so bolezen, izguba, smrt, zanikanje, laži in samost, popelje v iskrivi melodiji literarne duše, ki ni izgubila otroške igrivosti, radoživosti, torej prostosti," je v utemeljitvi zapisala žirija.

Po besedah žirije Bronja Žakelj s svojim pisanjem "tudi literarno zadene v srce, ker ne moralizira in ni patetična; ker so življenje predvsem umetelni kratki stavki, veliko smeha in solz".

Bralca približa lastni ranljivosti
Kot so povedali na nocojšnjem kresnem druženju, je Belo se pere na devetdeset roman, ki bralca približa lastni ranljivosti, krhkosti in minljivosti ter v razmislek ponudi, da posameznika, tudi ko pade noč, v življenju lahko požene notranja noč.

Na vprašanje povezovalke večera Vesne Milek, ali se avtorici zdi, da je v pisanju svojega romana, ki ga kljub težkim temam določa lahkoten, svež slog, ujela neki val osebnoizpovednega literarnega trenda, je Bronja Žakelj odvrnila, da tega ni nameravala, a je razmišljala, "da morda pa gre duh časa v tej smeri". Ljudje po njenih besedah iščemo v knjigah nekaj svojega – izkušnje, misli, čustvovanja in slutnje. Ko bereš avtobiografsko izpoved, se ti morda zdi, da imaš pred seboj nekaj, kar ti je blizu, je še dejala pisateljica. Pisala je zase in za svoja otroka in si pri tem mislila, da jo prav malo zanima, kaj si bo o romanu mislil kdo drug.

Prireditev sta povezovala Jose in Vesna Milek, nastopili so Katice, Marko Brdnik & Uroš Rakovec ter Ana Bezjak Quartet.

Presekati molk, prekiniti tišino
"Hotela sem presekati molk, prekiniti tišino, ki se danes veže na vse, kar se kakor koli dotika smrti," je pisateljica povedala v intervjuju za MMC. Ustvarjanje svojega prvega romana je opisala kot pisanje iz tišine.

Čeprav je njen roman avtobiografija, je povedala, da je želela pisati o tistem, kar ji je bilo kot pisateljici zanimivo. "Šlo je za ustvarjanje, ne za dokumentiranje."

Smrt in bolezen, ki se sicer raje "umikata za zidove bolnišnic, v domove za ostarele, v intimo spalnic", je postavila tja, kjer se lahko preteklost in žalovanje ustavita in spregovorita – v literaturo. Vedno je imela v načrtu napisati roman, čeprav je po diplomi iz novinarstva najprej delala v marketingu, nato pa v bančništvu, kjer je še danes.

Med finalisti sta dva prvenca
Poleg njenega so bili nominirani še romani Mirta Komela Medsočje, Pogodba Mojce Širok, Najlepša neznanka svetloba Vladimirja P. Štefaneca in Brez imena Janija Virka.

Nekateri od letošnjih finalistov so bili v preteklosti že nominirani. Komel je bil med peterico finalistov leta 2016 z romanom Pianistov dotik, Štefanec z romanom Viktor Jelen, sanjač med finalisti leta 2003, z romanom Republika jutranje rose leta 2007, leta 2011 pa še z romanom Odličen dan za atentat. Virk je bil v finalni peterici leta 1996 z delom 1895, potres, leta 2005 z romanom Aritmija, z romanom Ljubezen v zraku še leta 2010. Mojca Širok in Bronja Žakelj sta v kresnikovi peterici sicer prvič, a sta knjigi obeh romaneskna prvenca.

O zmagovalcu je odločala petčlanska žirija, ki ji predseduje Delova novinarka Mimi Podkrižnik, v njej pa so še Tina Vrščaj, Mateja Komel Snoj, Tone Smolej in Alen Albin Širca.

Lani je kresnika prejel Drago Jančar za roman In ljubezen tudi.