Kristina Brenkova je bila vsestranska kulturna osebnost, ki je pustila neizbrisne sledi na številnih področjih mladinske književnosti in bralne kulture, tudi v mednarodnem prostoru. To je bilo tudi eno izmed vodil Pionirske knjižnice - centra za mladinsko književnost in knjižničarstvo za pripravo simpozija, s katerim vsako leto počasti mednarodni dan knjig za otroke, 2. april.

Pravljična urednica
Prvi je nastopil akademik in pesnik Niko Grafenauer, ki je bil z Brenkovo predvsem delovno povezan, od nje je prevzel tudi "žezlo urednikovanja" pri Mladinski knjigi. Po njegovih besedah je imelo njeno življenje dve plati, pisateljevanje in urednikovanje, obe pa lahko povzamemo z Goethejevim citatom, da česar si v otroštvu želimo, tega imamo v starosti v izobilju. Brenkova je bila dobesedno "pravljična urednica", je poudaril Grafenauer.

Bila je prva urednica Mladinske knjige, založbe, ki je kmalu postala ne le nacionalno, ampak tudi južnoevropsko založniško žarišče. Ustanovila je knjižne zbirke, med njimi Čebelice, Cicibanove knjižnice, Zlate ptice, ki še danes predstavljajo pomembne stebre leposlovja za mladino. V zgodovino slovenske mladinske in otroške literature pa se je za vedno vpisala z deli Deklica Delfina in lisica Zvitorepka, Partizanka Kristina in Hiša ob potoku. Brenkova je dopolnjevala tudi korpus prevodne mladinske literature; njen je med drugim prevod priljubljene Pike Nogavičke pisateljice Astrid Lindgren.

Brenkova, "izrednica"
Brenkova, "izrednica", kot je zanjo besedo skoval Tone Pavček, je leta 2007 prejela naziv častne meščanke Ljubljane. Motiv prestolnice pa je tudi pogosto vpletala v svoje ustvarjanje, dve tretjini Plečnikove Ljubljane je posredno omenila, je izsledke svoje raziskave o medbesedilnosti njenega dela predstavila profesorica Milena Mileva Blažić.

Blažićeva je ustvarjanje Brenkove razdelila na tri dele: na uredniškega, avtorskega in prevajalskega. Dodala je, da so uredniško delo Brenkove, "vpeljevanje nove senzibilnosti" v slovenski prostor in ustvarjanje literarnega sistema mladinske književnosti pomembno vplivala tudi na njeno avtorsko ustvarjanje. Brenkova je v svoje ustvarjanje vpletla parafraziranje, aluzije, analogije ter druge literarne tehnike in motive iz svetovne literature, od Lažnivega Kljukca, Alice in Medvedka Puja do biblijskega motiva Jakobove lestvice.

Ves svet je knjižnica
Bila je odprtega in radovednega duha in ves svet je bil zanjo knjižnica, je še dejala Blažićeva, ki je spodbudila novinarko Živo Rogelj, da je leta 2009 o njej posnela dokumentarni film z naslovom Zgodbe Kristine Brenkove. Rogljeva je dejala, da je bila portretiranka "kot kalejdoskop" in je v zadnjih mesecih svojega življenja snemalni ekipi "prijazno odprla vrata svojega doma" za Bežigradom in v rojstnem Horjulu.