Znesek nagrade se je s 1000 evrov povišal na 1400, in to po zaslugi pobudnika nagrade Vitala Klabusa, ki je prispeval dodatnih 400 evrov. Foto:
Znesek nagrade se je s 1000 evrov povišal na 1400, in to po zaslugi pobudnika nagrade Vitala Klabusa, ki je prispeval dodatnih 400 evrov. Foto:
Cvetka Bevc, vodja strokovne službe na DSP-ju, je izrazila zadovoljstvo, da na seznamu "odločno prevladujejo ženske". Lani je nagrado prejela Jelka Ceglenečki. Foto: AirBeletrina
Stritarjeve nagrade

Goran Dekleva si je 12. nagrado pisateljskega društva prislužil s pisanjem literarne kritike poezije. Žirija v sestavi Gregor Podlogar (predsednik), Lela B. Njatin, Jelka Ciglenečki, Peter Kolšek in Urban Vovk se je za Deklevo odločila soglasno. Ob današnji razglasitvi nagrajenca - slovesna podelitev bo sicer nocoj ob 19.00 - pa je Podlogar izrazil upanje, da bo Dekleva še naprej pisal, kajti večkrat se je že zgodilo, da so prejemniki nagrade pozneje zapustili literarno kritiko. Ta nagrada je vzpodbuda za naprej in ni za življenjsko delo, je še šaljivo pridal.

Sam nagrajenec pa je povedal, da je sleherna kritika le ena izmed mogočih interpretativnih rdečih niti ter je v prvi vrsti notranji samogovor. "Kritike se ne lotiš pisati z namenom, da bi prejel nagrado. To je pisanje, ki ga opravljaš, ker te to na nek način veseli. Seznam dosedanjih nagrajencev pa me postavlja v spoštovanja vredno družbo," je povedal mladi kritik. Do zdaj so nagrado prejeli Mitja Čander, Petra Vidali, Ignacija Fridl, Vanesa Matajc, Urban Vovk, Lucija Stepančič, Alenka Jovanovski, Petra Pogorevc, Gorazd Trušnovec, Tina Kozin in Jelka Ciglenečki.

Krajša forma pokaže odlike
Goran Dekleva, rojen leta 1978, je študiral študiral zgodovino ter primerjalno književnost in literarno teorijo na Filozofski fakulteti, 'kritiško' pa je debitiral pred dobrimi sedmimi leti v reviji Literatura z zapisom o knjigi Petra Semoliča Vprašanja o poti. Prva leta je pisal predvsem daljše kritiške zapise za Literaturino kritiško rubriko, ves čas pa je precej intenzivno sodeloval tudi z radijskim medijem: najprej na radiu Študent, pozneje je opozoril nase z lastno avtorsko oddajo na radiu Kaos, nazadnje pa postal redni sodelavec nacionalnega radia.

Ključen premik v njegovi kritiški karieri se je po mnenju žirije zgodil z njegovim "prisilnim" prestopom v krajšo kritiško formo, ko je začel pisati za Delove Književne liste. V tem kratkem času so se lastnosti dobrega literarnega kritika, ki jih njegovo pisanje sicer izkazuje že od začetka, zgostile v dve danes redki dobrini tovrstnega početja.

L. Š.

Stritarjeve nagrade