Knjiga je bila doslej objavljena že v več kot 20 jezikih, pred kratkim pa je izšla še prvič v slovenščini, in sicer v prevodu Aleša Mustarja. Foto: Cankarjeva založba

Knjiga je bila doslej objavljena že v več kot 20 jezikih, pred kratkim pa je prvič izšla še v slovenščini, in sicer v prevodu Aleša Mustarja. Avtor romana, makedonski pisatelj albanskih korenin Luan Starov, je sicer avtor največje sage v makedonski književnosti. Avtorica spremne besede k delu Lidija Dimkovska je povedala, da Čas koz predstavlja klasiko makedonske književnosti.

Zastavljata vprašanja in odpirata diskusije
Cankarjeva založba je po napovedih urednika Andreja Blatnika v zbirki Moderni klasiki postregla še z dvema novima deloma, ki zastavljata vprašanja in odpirata diskusije, to sta Načini smrti Zakesa Mdaja in 353. člen kazenskega zakonika Tanguya Viela. Sveži prevodi iz svetovne literarne zakladnice so po njegovem mnenju odlični za poletno branje.

Koze kot največje sovražnice socializma
Čas koz je druga knjiga iz pisateljeve balkanske sage, v katero je sicer uvrščenih več del, nastalih po letu 1992. Lidija Dimkovska je razkrila, da se roman začne leta 1948, ko je Tito prekinil sodelovanje s Stalinom in predstavlja, kako je ta zgodovinski trenutek vplival na makedonsko resničnost. Oblasti začnejo tedaj kmečko prebivalstvo vabiti v mesta, z ljudmi pa v mesta pridejo tudi njihove koze. Kmalu odredijo zakon, po katerem je treba začeti koze kot največje sovražnice socializma iztrebljati. Tako se začne "boj za kozo", ki po besedah avtorice spremne besede lahko predstavlja tudi neke vrste kontrarevolucijo.

Na fotografijah so Lidija Dimkovska (skrajno levo), Andrej Blatnik, Aleš Berger, Aljoša Harlamov in Anja Radaljac. Foto: Cankarjeva založba

Če Čas koz po besedah Blatnika priča o času, ki smo ga živeli, pa roman 353. člen kazenskega zakonika francoskega pisatelja Tanguya Viela govori o sedanjosti ter tudi o prihodnosti. Aleš Berger je spomnil, da so slovenski bralci avtorja že spoznali z delom Pariz-Brest, tokrat pa bodo lahko ponovno v njegovem prevodu prebrali Vielov najnovejši roman, ki je v francoščini izšel pred dvema letoma. Delo določa prvoosebna pripoved 50-letnega obtoženca pred preiskovalnim sodnikom. Obtoženec nekega dne namreč izpluje v dvoje, v čolnu pa se vrne sam.

V ospredju romana je Toloki, poklicni žalovalec, ki na enem izmed pogrebov naleti na znanko iz otroštva Norio, ki je že drugič pokopala sina. Foto: Cankarjeva založba

Odnos nasilja do zakona
Avtorica spremne besede k Vielovemu delu Anja Radaljac je dejala, da je v ospredju tema, v kakšnem odnosu je nasilje do zakona. Pred bralca med drugim postavlja vprašanje, kdaj je mogoče storilcu nasilnega kaznivega dejanja kazen omiliti na podlagi okoliščin, zaradi katerega ga je storil. Obtoženec, odpuščeni oskrbnik parka, v delu preiskovalnemu sodniku namreč pripoveduje zgodbo o slepariji umorjenega tajkuna, katere žrtev je bil po njegovih besedah pravzaprav sam, skupaj z drugimi prebivalci mesta Brest.

Toloki, poklicni žalovalec
Bero zaokrožuje prvi slovenski prevod dela sodobnega južnoafriškega literata Zakesa Mdaja z naslovom Načini smrti. Urednik knjige Aljoša Harlamov je dejal, da so delo sprejeli v program na predlog prevajalca Andreja E. Skubica. V ospredju romana je Toloki, poklicni žalovalec, ki na enem izmed pogrebov naleti na znanko iz otroštva Norio, ki je že drugič pokopala sina.

Po besedah Harlamova roman predstavlja Tolokijevo ljubezensko zgodbo, hkrati pa zgodbo njegove družine ter družine njegove izbranke. V ozadju te osebne zgodbe pa se bralec seznani tudi s širšo družbenopolitično zgodbo Južne Afrike, ki je v obdobju po koncu apartheida ujeta v vrtinec nasilja, korupcije, revščine in propadanja sistema.