Delo Laszla Krasznahorkaija je običajno označeno za postmoderno, z distopičnimi in melanholičnimi temami. Foto: EPA
Delo Laszla Krasznahorkaija je običajno označeno za postmoderno, z distopičnimi in melanholičnimi temami. Foto: EPA

61-letni madžarski pisatelj, ki je lanski dobitnik velike vileniške nagrade, navdih za svoje ustvarjanje pripisuje Franzu Kafki, Jimiju Hendrixu in mestu Kjoto na Japonskem. Na vprašanje o apokaliptičnih podobah v njegovih delih pa je odvrnil: "Morda sem avtor, ki piše romane za bralce, ki potrebujejo lepoto v peklu."

Mednarodna Bookerjeva nagrada je vzporedno priznanje priznani literarni nagradi man booker, ki jo vsako leto podeljujejo angleško pišočim avtorjem. Doslej sta ga med drugim prejela ameriški pisatelj Philip Roth in kanadska pisateljica Alice Munro. Od leta 2005 jo lahko bienalno prejme kateri koli živeči avtor.

Žlahtno branje kljub temačnim temam
Laszlo Krasznahorkai je poet marginaliziranih, osamljenih ljudi, so lani zapisali v utemeljitvi nagrade vilenica. Njegova poetika temelji na izgubljenosti človeka v družbi in času. S precizno kompozicijo vpenja svoje like v neskončno izčrpavajoč turobni svet eksistence. Tej temačni atmosferi primerna je tudi retorika upodobitve stanja duha v artikulaciji njegovih del, saj uporablja retoriko z izpusti in zamolki.

V svojih delih mojstrsko oriše koreografijo pasti, anatomijo uničenja, apokaliptično vizijo sveta, a kljub temačnemu in tragičnemu izrisu človeške brezupnosti ustvarja pravi užitek pri branju. Satanov tango - njegova najpomembnejša stvaritev - je reprezentativno, paradigmatično in kanonizirano delo sodobne madžarske proze, je še pisalo v utemeljitvi. Krasznahorkai je najbolj znan v Nemčiji in na Madžarskem. Po njegovem prej omenjenem romanu Satanov tango iz leta 1985 in Melanholiji upora iz leta 1998 je Bela Tarr posnel filma. Med njegova najpomembnejša dela spada še kratka proza Seiobo tam spodaj, ki je izšla leta 2008.

Obeta se še en slovenski prevod
Leta 1999 je izšla Krasznahorkaijeva knjiga, naslovljena Vojna in vojna. Delo bralca popelje v življenjski labirint arhivarja Györgya Korima, ki na 40. rojstni dan pride do usodnega spoznanja, da ne razume niti sebe niti sveta. Resničnost zanj v hipu postane silno težka, še posebej, ko v arhivu naleti na skrivnosten rokopis. V iskanju smisla življenja in v želji po razvozlanju besedila se bralec skupaj z njim poda v vse globlje p(l)asti romana. Knjiga bo avgusta izšla pri Cankarjevi založbi še v slovenskem prevodu Marjance Mihelič.

Bookerjev nagrajenec László Krasznahorkai
Bookerjev nagrajenec László Krasznahorkai