Pismenost je sposobnost branja in pisanja ter zmožnost razumevanja vsakdanjih sporočil. Mednarodni dan pismenosti vsako leto znova opominja, da je kljub razvoju v več državah stopnja pismenosti še vedno nizka.

V Sloveniji bo mednarodni dan pismenosti uvod v Nacionalni mesec skupnega branja.Foto: AP

Pismenost v enem jeziku ni več dovolj
Na letošnji mednarodni dan pismenosti bo v ospredju vprašanje večjezičnosti v globaliziranem in digitaliziranem svetu, predvsem v luči tega, da so družbe bolj povezane in soodvisne kot kadar koli, kar se opazi tudi na ravni jezikov. Razmisleki bodo usmerjeni k možnim politikam in praksam, ki se dotikajo pismenosti in bi posameznikom omogočile večjo vključenost v večjezičnem kontekstu.

Prav tako bo v ospredju dne razmislek o pomenu večjezičnosti in raznolikosti jezikov za posameznike in družbo, pomembna tema pa bo tudi, kako skozi politike in prakse poudarjati pismenost v večjezičnem kontekstu. Pismenost bo spet promovirana kot del pravice do izobraževanja – tudi vseživljenjskega – ter kot osnova za opolnomočenje posameznika.

Svetovni jeziki se širijo, jeziki marginaliziranih družb umirajo
V letošnji poslanici ob svetovnem dnevu pismenosti je generalna direktorica Unesca Audrey Azoulay opomnila, da danes na svetu obstaja okoli 7000 živih jezikov. Jezik za posameznika predstavlja orodje za komunikacijo, vseživljenjsko učenje in vključenost v družbo ter v delovno okolje. Prav tako pa je jezik po njenih besedah tesno povezan z identiteto, kulturo, svetovnimi nazori in izkustvenimi sistemi.

Neverjetnih 40 odstotkov ljudi na svetu nima dostopa do izobraževanja v jeziku, ki ga govorijo ali razumejo. Foto: AP

Audrey Azoulay meni, da je vključevanje jezikovne raznolikosti v razvoj pismenosti pomembno za vzpostavitev vključujočih družb, ki spoštujejo raznolikost in različnost. Danes je večjezičnost zaradi vse večje mobilnosti posameznikov in vsenavzočnih komunikacijskih poteh vse pogosteje del vsakdanjega življenja. Temu sledi tudi razmah mednarodnih pogovorov, ki jih označuje raba svetovnih jezikov, kot so angleščina, ruščina in kitajščina, medtem ko so številni avtohtoni jeziki ter jeziki določenih, tudi marginaliziranih, družb ob tem vse bolj ogroženi.

Mednarodni dan pismenosti bo prav tako povezan s 25. obletnico Svetovne konference o vzgoji in izobraževanju otrok s posebnimi potrebami, na kateri je bila sprejeta Salamanška izjava o nujnosti zagotavljanja izobraževanja posameznikov s posebnimi potrebami. Krepitev predvsem funkcionalne pismenosti te skupine je izjemnega pomena, saj jim omogoča učinkovitejše vključevanje v družbo.

Udeleženke brezplačne šole za nepismene ženske v vasi Dhunkapada na vzhodu Indije. V Indiji je srednji razred sicer v porastu, a obenem se še vedno na desetine milijonov žensk spoada z nepismenostjo, revščino in nizkim družbenim statusom. Foto: AP

Najprej je treba doseči pismenost v svojem jeziku
V kontekstu pismenosti je Audrey Azoulay prepoznala potrebo, da se pismenost najprej utrjuje v maternem jeziku, šele nato pa naj se izboljšanje pismenosti gradi v drugem tujem oziroma enem od svetovnih jezikov.

Ob tem je generalna direktorica Unesca opomnila, da še danes 40 odstotkov ljudi na svetu nima dostopa do izobraževanja v jeziku, ki ga govorijo ali razumejo, zato še vedno prepoznava potrebo za izboljšanje pismenosti najranljivejših jezikovnih in družbenih skupin z vzpostavitvijo jezikovno in kulturno relevantnih politik in praks.

Mednarodni dan pismenosti bo minil tudi v luči teme, ki zaznamuje leto 2019 – avtohtonih jezikov. Kot piše na spletni strani Evropskega sveta, je med okoli 7000 svetovnimi jezik kar 5000 avtohtonih, prav tako pa je avtohtona večina od 2680 ogroženih jezikov po svetu. Po dosegljivih podatkih v Evropi obstaja približno 225 avtohtonih jezikov.

V ospredju leta je misel, da so avtohtoni jeziki pomembni za razvoj, gradnjo miru in spravo. Cilj leta je povečati ozaveščenost o avtohtonih jezikih ne le v korist ljudi, ki govorijo te jezike, temveč obenem izpostaviti dragocen prispevek teh jezikov in njihovih govork in govorcev k bogati kulturni raznolikosti sodobnega sveta.

V ospredju leta je misel, da so avtohtoni jeziki pomembni za razvoj, gradnjo miru in spravo. Foto: AP

Kako lahko "praznujete" 8. september?
Mednarodni dan pismenosti bodo po svetu proslavili s številnimi dogodki. Glavni bo v Parizu, kjer bo v ponedeljek potekala konferenca, posvečena letošnji krovni temi Pismenost in večjezičnost. "Mednarodni dan pismenosti bo priložnost za razmislek o področjih pismenosti in večjezičnosti ob raziskovanju aktualnih trendov in dognanj iz celovite in interdisciplinarne perspektive," so zapisali pri Unescu. V sklopu konference bodo petim lavreatom izročili tudi Unescove nagrade za dosežke na področju pismenosti.

V Sloveniji se bo na dan pismenosti začel drugi Nacionalni mesec skupnega branja, ki bo potekal do 13. oktobra, ko se bo sklenil tudi Teden otroka. Z njim se organizatorji pridružujejo evropski bralni kampanji EURead (Evropa bere), ki povezuje bralne dejavnosti po vsej Evropi zato, da bi dvignili zavest o pomembnosti izobraževanja in pismenosti v zgodnjem otroštvu.