Peršak in Kovač bosta razglabljala o vlogi PEN-a v prihodnosti. Foto: Slovenski center PEN
Peršak in Kovač bosta razglabljala o vlogi PEN-a v prihodnosti. Foto: Slovenski center PEN
Drago Jančar
V Berlin so povabili tudi pisatelja Draga Jančarja. Foto: RTV SLO
Svetovno srečanje mednarodnega PEN-a je v Nemčiji nazadnje potekalo leta 1986. Foto: EPA

Za odprtje 72. svetovnega kongresa mednarodnega PEN-a je poskrbel Nobelov nagrajenec Guenter Grass. Organizatorji so kot posebne dogodke srečanja, na katerem bodo skušali udeleženci do 28. maja tudi tokrat premostiti vse predsodke, ki razdvajajo sodobno družbo, poudarili Dolgo noč literature, ki jo bodo pomagali sooblikovati številni nemški in tuji besedni ustvarjalci, večer, posvečen afriški literaturi, ter večer, namenjen pisateljem, ki pišejo v nemščini, ob tem pa ne izvirajo iz nemškega kulturnega okolja.

Nenadomestljiva človekova vrednota
Organizatorji pričakujejo, da se bo srečanja udeležilo približno 400 pesnikov, esejistov in romanopiscev stotih narodnosti, med katerimi sta tudi nobelovca – poleg že omenjenega Guenterja Grassa še Nadine Gordimer iz Južne Afrike. Kot je pojasnil predsednik Nemškega centra PEN Johano Strasser, izhaja moto srečanja iz tega, da ohranjata umetnost in književnost onkraj ideoloških sporov in spopada interesov svojo nenadomestljivo človekovo vrednoto. "To še posebej velja v tistih delih sveta, kjer divjajo vojne, kjer države razpadajo in kjer so kriminalne združbe zakon vzele v svoje roke," še meni Strasser.

Vloga PEN-a v prihodnosti
V Berlin se podajajo tudi predstavniki slovenskega centra PEN, ki je poskrbel za lanskoletni svetovni kongres na Bledu. Slovenski center v Berlinu zastopata Tone Peršak in Edvard Kovač, ki sta še posebej zadolžena za razpravo o vlogi PEN-a v prihodnosti, kongresa pa se udeležujeta še podpredsednik slovenskega centra PEN Boris A. Novak in predsednik odbora Pisatelji za mir Veno Taufer.

Organizator srečanja je še posebej povabil Draga Jančarja in Tomaža Šalamuna, ki naj bi sodelovala v različnih okroglih mizah. Na lanskoletnem srečanju na Bledu so udeleženci 71. kongresa sprejeli vrsto resolucij in izjav, s katerimi so pozvali oblasti različnih držav po vsem svetu k spoštovanju svobode izražanja.

Pisateljem v zaporih
Načrtovan je tudi posebni forum odbora Pisateljev v zaporih, ki obravnava primere kolegov, ki so se znašli v zaporih, so bili mučeni, ustrahovani, napadani ali celo ubiti, medtem ko so opravljali svoje pisateljsko delo. Udeležence bosta nagovorila tudi nemški predsednik Horst Koehler in nemška kanclerka Angela Merkel, ki jim bo priredila poseben sprejem.

Danes je vse drugače
Nazadnje je mednarodni kongres PEN-a v Nemčiji potekal leta 1986 v Hamburgu in kot je zapisal predsednik Nemškega centra PEN Johano Strasser, se je Nemčija od takrat v marsičem spremenila. Poudaril je, da je bila med zadnjim kongresom v Nemčiji le-ta in z njo vsa Evropa še razdeljena. Ob tem je opozoril, da je danes vse drugače, spremembe pa je mogoče opaziti zlasti v Berlinu. Po njegovih besedah Berlina niso določali le veliki umetniški in znanstveni dosežki, ampak ima zgodovina nemške prestolnice tudi svojo temno stran - nacistične zločine.

PEN, katerega začetek sega v leto, ima več kot 18.000 članov ter prek 140 centrov v 99 državah, prizadeva pa si za širjenje prijateljstva in intelektualnega sodelovanja med pisci, se bojuje za svobodo izražanja in predstavlja vest svetovne literature.