Tokrat so predstavili prevode Branka Madžareviča, Bronislave Aubelj, Rahele Šibal in Barbare Šega Čeh ter izvirno delo Nataše Golob.

Gargantua in Pantagruel francoskega renesančnega pisca Francoisa Rabelaisa je zanimiva zmes ljudskega humorja, satire in učenosti. V svojem delu, ki ga je v slovenski jezik prevedel in spremno besedo napisal Branko Madžarevič, se Rabelais nenehno norčuje iz bogatih ljudi, ki so po njegovem mnenju zgolj požrešni, debeli, neuki, svoje premoženje pa pridobivajo na račun drugih. Ilustracije, ki krasijo slovensko izdajo, je prispevala Suzana Bricelj.

Sentence, modrosti starih Rimljanov, zajema okoli 3000 sentenc iz del več kot 60 rimskih književnikov, ki jih je izbrala, prevedla in uredila Bronislava Aubelj. Delo predstavlja, kaj so o človeku, dobrem in zlu, ljubezni, ženskah in moških zapisali Cicero, Horac, Vergil, Ovid, Salustij, Tacit, Livij in še mnogi drugi. Sentence so razvrščene glede na vsebino, knjigi pa sta dodani še spremna beseda, stvarno kazalo, seznam avtorjev, njihovih del in pomembnejših prevodov ter prevajalcev.

Levkipa in Klejtofont Ahileja Tatija je značilen grški ljubezenski roman iz 2. stoletja. Zgodba opisuje ljubezen med odraščajočima fantom in dekletom, ki ju loči nepredvidljiva usoda. Po številnih nevarnostih (morski roparji, vihar, brodolom,...) in preizkušnjah pa se junaka le najdeta. Delo je prevedla Barbara Šega Čeh, v spremni besedi pa je dr. Marko Marinčič med drugim napisal, da je roman za sodobnega bralca zanimiv zaradi soobstoja sentimenta in ironije.

Umetnost ljubezni Publija Ovidija Naza prinaša izbrane verze, ki jih prežemata radoživa ironija in duhovitost, in sodi med najbolj brana antična literarna dela. Pri Modrijanu tokrat predstavljajo miniaturno verzijo, ki obsega približno tretjino celotne pesnitve. Ta vešče deli ljubezenske nasvete in opozorila tako moškim kot ženskam. Za prevod Umetnosti ljubezni je Barbara Šega Čeh prejela Sovretovo nagrado.

Palimpsesti ali igra za dva in zbor Nataše Golob pa preko igre popelje na popotovanje po zgodovinski Evropi. Nekega deževnega dne Julija in Peter najdeta babičino darilo, igro Palimpsesti. Ko vržeta kocke in začneta z igro, ju ta popelje na popotovanje, na katerem pri vsakem postanku dobita delček odgovora na vprašanje, kaj sploh je palimpsest. Umetnostna zgodovinarka Nataša Golob je z igro in okvirno zgodbo ustvarila delo, ki se bere kot razburljiva zgodba za mlade in obenem učinkuje kot kviz.