Foto: EPA
Foto: EPA

Špela Pavlič, ena od urednic zbirke Klasična Beletrina, bi na svojo novoletno zabavo povabila Človeka iz podtalja Dostojevskega. Letošnja Stritarjeva nagrajenka Veronika Šoster pravi, da si vsako leto reče, da bi prebrala delo Vzhodno od raja Johna Steinbecka, a ga tudi letos ni. Urednik Cankarjeve založbe Aljoša Harlamov pa za žanr, ki najbolje opiše njegovo leto, navaja situacijsko komedijo: ker nič ni daljšega in bolj nadležnega od sestankov, razen sestankov prek Zooma, in nič ni bolj nerodnega kot usklajevati korekture po telefonu in e-pošti. "Vedno smo bili prepričani, da živimo na spletu, dokler nismo morali res zaživeti na spletu," še dodaja k žanrskemu opisu leta.

Špela Pavlič, urednica pri založbi Beletrina

Eden največjih pisateljev 20. stoletja Fjodor Mihajlovič Dostojevski na portretu Vasilija Perova iz leta 1872. Foto: Wikipedia
Eden največjih pisateljev 20. stoletja Fjodor Mihajlovič Dostojevski na portretu Vasilija Perova iz leta 1872. Foto: Wikipedia

Knjiga, ki sem jo letos prebrala na dah: Rokopis novega romana Gorana Vojnovića Đorđić se vrača.

Literarni žanr, ki najbolje opiše moje leto: drama absurda

Oseba, od katere sem si letos izposodila največ knjig: Oton Župančič (Mestna knjižnica).

Literarni junak/inja, ki bi ga povabila na svojo novoletno zabavo: Človeka iz podtalja, Dostojevskega. Vedno se mi je zdelo, da bi mu malo neobremenjene družbe prav prišlo.

Knjiga, za katero vsako leto rečem, da jo bom prebrala, pa je tudi letos nisem: Te slabe vesti sem se odvezala že pred časom. Knjig je veliko, življenje pa je kratko.


Veronika Šoster, literarna kritičarka in letošnja Stritarjeva nagrajenka

Mumini, pravljični beli troli, ki si jih je zamislila finska pisateljica Tove Jansson. Foto: Kinodvor
Mumini, pravljični beli troli, ki si jih je zamislila finska pisateljica Tove Jansson. Foto: Kinodvor

Knjiga, ki sem jo letos prebrala na dah: V hiši med hribi straši Shirley Jackson

Literarni žanr, ki najbolje opiše moje leto: znanstvena fantastika

Oseba, od katere sem si letos izposodila največ knjig: prijateljica Urška

Literarni junak/inja, ki bi ga povabila na svojo novoletno zabavo: prebivalke in prebivalce Mumindola!

Knjiga, za katero vsako leto rečem, da jo bom prebrala, pa je tudi letos nisem: Vzhodno od raja Johna Steinbecka


Aljoša Harlamov, glavni urednik Cankarjeve založbe in publicist

Foto: MMC RTV SLO
Foto: MMC RTV SLO

Knjiga, ki sem jo letos prebral na dah:
Pred dnevi sem pred spanjem samo za pol ure pokukal v prve tri dele, zbrane v eni knjigi, romana Patrick Melrose Edwarda St Aubyna (Mladinska knjiga, v prevodu Uroša Kalčiča). Nisem še ravno prebral do konca, ampak po dolgem času sem se dolgo boril z mislijo, da bi prebedel ob knjigi, dokler je ne preberem do konca, zato je že jasno, da jo bom ob prvem res prostem popoldnevu "dahnil". Sicer pa sem v enem mahu letos prebral kratkoprozni zbirki Fugato Veronike Simoniti (Litera, 2020) in Dobra družba Ane Svetel. Ker so kratke zgodbe, pa se ti vedno zdi, da lahko vedno še eno.

Sorodna novica Ana Svetel: Vožnje z neznanci so čas za frustracije, zadrege, intimnosti

Literarni žanr, ki najbolje opiše moje leto:
Situacijska komedija je sicer bolj filmski žanr, čeprav tudi bolj nespretni avtorji humoristične romane pogosto polnijo z vizualnimi gegi. Nič ni daljšega in bolj nadležnega od sestankov, razen sestankov po Zoomu, nič ni bolj nerodnega kot usklajevati korekture po telefonu in e-pošti. Vedno smo bili prepričani, da živimo na spletu, dokler nismo morali res zaživeti na spletu.

Oseba, od katere sem si letos izposodil največ knjig:
Knjige si le še redko izposojam. Potem že mora biti kakšna, ki se je ne da več kupiti. Če sem si kakšno tako, sem si jo torej od Nike Kovač. Najpogosteje sem pa sam tisti, ki posoja knjige. Tudi zato sem, recimo, Dobro družbo prebral šele letos, ker sem jo posodil Niki Kovač, ki jo je sicer takoj prebrala, ne pa tudi takoj vrnila.

Literarni junak/inja, ki bi ga povabil na svojo novoletno zabavo:
Strogo se držim samoizolacijskih ukrepov, zato bi letos povabil Polha iz Alice v Čudežni deželi. Ker okužba z živali na človeka ni najbolj verjetna, pravijo, pa tako in tako spi v čajniku. Nori klobučar in Marčni zajec pa bosta na vrsti, upam, spet naslednje leto.

Knjiga, za katero vsako leto rečem, da jo bom prebral, pa je tudi letos nisem:
Idiot Fjodorja Mihajloviča Dostojevskega. V upanju, da se znova oglasi vaš komentator, ki me je slišal to bogokletno priznati na nekem dogodku in potem to omenja pod vsakim člankom na vašem portalu, v katerem sem vsaj bežno omenjen. Njegova vztrajnost mi je v spodbudo in opomin.

Vabljeni tudi k branju ostalih odgovorov iz rubrike Moje leto, moje knjige.