Posebna kakovost izdaje so po besedah urednice založbe Goga Jelke Ciglenečki tudi opombe, dodane besedilom, saj je iz njih mogoče dobro ujeti duha časa in povezave Kosovela s sodobniki. Vanjo sta vključena tudi spremna eseja Miklavža Komelja, ki je sicer zbral in uredil Kosovelove zapise. Foto: Založba Goga
Posebna kakovost izdaje so po besedah urednice založbe Goga Jelke Ciglenečki tudi opombe, dodane besedilom, saj je iz njih mogoče dobro ujeti duha časa in povezave Kosovela s sodobniki. Vanjo sta vključena tudi spremna eseja Miklavža Komelja, ki je sicer zbral in uredil Kosovelove zapise. Foto: Založba Goga

Ta veliki projekt je po besedah Jelke Ciglenečki, urednice založbe Goga, kjer je izdaja izšla, zahteval pet let brskanja po rokopisni zbirki Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK), kjer hranijo skorajda celoten opus Srečka Kosovela (1904–1926). V NUK-u pa je potekala tudi predstavitev te monumentalne izdaje.

Urednica založbe Goga Jelke Ciglenečki. Foto: Val 202
Urednica založbe Goga Jelke Ciglenečki. Foto: Val 202

Prvo presenečenje za vse, ki so se srečali s Kosovelovim opusom, je bilo, da je, čeprav je bilo v zadnjem desetletju izvedenih več projektov objavljanja njegovih dotlej neobjavljenih besedil, ostalo še toliko neobjavljenega. Drugo presenečenje pa je neverjetna moč, intenziteta besedil. Knjiga je izjemna po svoji energiji, je prepričana urednica založbe.

Prva knjiga prinaša poezijo, prozo in dramatiko. Foto: Založba Goga
Prva knjiga prinaša poezijo, prozo in dramatiko. Foto: Založba Goga

Objava nedotaknjenih besedil
Kot je povedal Miklavž Komelj, knjigi Kosovelovo pisavo kažeta "v magmatskem stanju nastajanja". Po njegovih besedah je proces zahteval izjemno natančnost, po drugi strani je bilo organizirati takšno knjigo hkrati pesniško delo. Besedila so objavljena brez poseganj vanje, kar, kot je poudaril Komelj, za seboj potegne izjemno veliko dela, saj zahteva veliko preverjanja. Izjemno pomembno vlogo ima tudi oblikovanje knjige, za katero je poskrbel Jurij Kocuvan.

Znano je, da je Kosovel svoj opus pisal z mrzlično hitrostjo in brez popravkov. Na eni strani so nastajala dokončana besedila, na drugi si je zapisoval ogromno idej, za ves opus. Ta je sicer nerealiziran, a je hkrati, ker so stvari tako močno evocirane, že tukaj. To je še posebej očitno v njegovih dramskih fragmentih, kjer je denimo napisal ključne dialoge in nato komentar. Tako si lahko zelo živo predstavljamo celotno situacijo, čeprav ne gre za dokončano delo. Prav tako pa je nekoč celo sam zapisal, kako nečitljiva je njegova pisava.

Druga knjiga pa Kosovela predstavlja kot misleca. Foto: Založba Goga
Druga knjiga pa Kosovela predstavlja kot misleca. Foto: Založba Goga

Poezija, proza, dramatika in Kosovel kot mislec
Izdajo sestavljata torej dve knjigi, dodatek v drugi pa prinaša še nove transkripcije že objavljenih pesmi in drugih besedil. Prva knjiga obsega poezijo, prozo in dramatiko. Vanjo so vključeni tako dokončani teksti – pesmi, črtice in nekaj drobnih dramskih del – kot tudi številni fragmenti in osnutki. Druga knjiga predstavlja Kosovela predvsem kot misleca – obsega od aforizmov do načrta za knjigo Biti ali ne biti. Vključeni so tudi zapisi o literarni teoriji, gradivo za diplomsko nalogo o Alojzu Gradniku in osnutki pisem.

V Kosovelovem času fragmenti prej pravilo kot izjema
Po besedah Ravela Kodriča, poznavalca časa, v katerem je ustvarjal Kosovel, bo knjiga bralca morda presenetila s količino kratkih zapisov, fragmentov, prebliskov. Vendar je šlo za čas, v katerem so bili fragmenti prej pravilo kot izjema. Hkrati je pri njem presenetljivo to, da ni bil zagledan v svojo pesniško izjemnost. Kosovel je gradil gibanje, skupino. Zato ni naključje, da se je takoj po njegovi smrti vnela bitka za njegovo dediščino. Ta bitka pa ni bila le očitno priznanje njegove zapuščine, ampak tudi politično prerivanje med raznimi gibanji, strankami, ki so takrat razgibali slovensko politično sceno, zlasti mladino, je še povedal Kodrič.

O ti moja knjiga, nenapisana, / ti moja knjiga žgočih spoznanj, / žarečih energij, sanj, moči, / vse zlate žarijo črke iz noči […]

Srečko Kosovel

Kar se upira klasifikaciji ...
Izdaja med drugim prinaša tudi veliko besedil, ki so ostala zunaj zanimanja dozdajšnjih raziskovalcev ravno zato, ker niso bila zanimiva za klasifikacijo v obstoječe sheme, zanj pa so bila vznemirljiva ravno zato, ker zahtevajo "neko mejno senzibilnost". Kot je še povedal Komelj, ga je zanimalo pretežno prav tisto, česar ni mogoče klasificirati.

Vsem naj bom neznan: Kosovelovi neobjavljeni zapisi