V Slovenski akademiji znanosti in umetnosti so k aktivnemu angažmaju pri skrbi za slovenščino na vseh področjih življenja pozvali tudi javnost.

Na SAZU-ju pravijo, da je stanje skrb vzbujajoče, saj je med drugim jezikovna krajina na Slovenskem onesnažena z nepreglednim številom angleških napisov. Foto: BoBo
Na SAZU-ju pravijo, da je stanje skrb vzbujajoče, saj je med drugim jezikovna krajina na Slovenskem onesnažena z nepreglednim številom angleških napisov. Foto: BoBo

"Pridružujemo se zahtevi, da morajo biti v slovenščino kot uradni jezik na naših tleh prevedeni vsi dokumenti, tudi digitalne aplikacije, v javni rabi. Pozivamo inšpekcijske službe, da zoper nezakonito rabo tujih jezikov nemudoma ukrepajo, državne organe pa, da z ustreznimi ukrepi poskrbijo za zaščito slovenščine pred vdori drugih jezikov v javno komuniciranje," so zapisali v sporočilu za javnost. Pri Slovenskem centru PEN so medtem sporočili, da "protestno pismo popolnoma podpirajo".

Tudi pri Slovenski matici s podporo protestni izjavi, naslovljeni Kako je mogoče?, nadaljuje tradicijo prizadevanj za uveljavljanje slovenščine v vseh porah javnega življenja, čemur je, kot so sporočili, zvesta od ustanovitve pred 155 leti.

Člani SAZU-ja so v izjavi med drugim spomnili, da je bila prav nevarnost, ki je grozila slovenskemu jeziku, temeljna motivacija za razglasitev samostojnosti države. Foto: MMC RTV SLO/Gorazd Kosmač
Člani SAZU-ja so v izjavi med drugim spomnili, da je bila prav nevarnost, ki je grozila slovenskemu jeziku, temeljna motivacija za razglasitev samostojnosti države. Foto: MMC RTV SLO/Gorazd Kosmač

Kar 28 članic in članov V. razreda za umetnosti ter II. razreda za filološke in literarne vede Slovenske akademije znanosti in umetnosti je pretekli teden v protestni izjavi spomnilo, da je bila prav nevarnost, ki je grozila slovenskemu jeziku, temeljna motivacija za razglasitev samostojnosti Republike Slovenije. "Zato je toliko bolj osupljivo in nesprejemljivo nespoštovanje ustavne in zakonske vloge slovenščine v javnem, izobraževalnem in znanstvenem življenju," so zapisali.

Da je položaj skrb vzbujajoč, so na SAZU-ju ilustrirali z nekaj primeri. Med drugim, da je jezikovna krajina na Slovenskem onesnažena z nepreglednim številom angleških napisov in da operacijska sistema multinacionalke Apple, ki sta se uveljavila tudi na slovenskem trgu, ne podpirata slovenščine. Prav tako se akademiki v izjavi sprašujejo, kako je mogoče, da uprave slovenskih univerz s podporo velikega dela naravoslovcev in dela družboslovcev vztrajno poskušajo uveljaviti angleščino kot učni jezik, ter kako je mogoče, da predlog novega Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti prinaša šokantno poslabšanje položaja slovenščine?

Člani akademije so ob tem podprli tudi izjave Komisije za slovenski jezik v javnosti pri SAZU-ju. Ta je na novinarski konferenci konec marca predstavila svoja prizadevanja za ohranitev in razvoj slovenskega jezika in dokumente, ki jih je v ta namen sprejela. Komisija je odločena doseči za slovenščino ugodnejšo klimo.