Po romanu Norveški gozd je vietnamski režiser Tran Anh Hung lani posnel tudi film. Foto:
Po romanu Norveški gozd je vietnamski režiser Tran Anh Hung lani posnel tudi film. Foto:
Klavnica pet
Kurta Vonneguta so kot izvidnika 106. pehotne divizije ameriške vojske Nemci zajeli decembra 1944. Poslali so ga v Dresden, kjer je bil z drugimi vojaki vred zaprt v kleti opuščene klavnice - Schlachthöf-funf. Še vedno je bil tam, ko so 13. februarja 1945 zavezniške sile v bombnem napadu ubile 135 tisoč civilistov. Svoje izkušnje je pozneje popisal v romanu Klavnica pet, ki na čisto nov način združuje znanstveno fantastiko, satiro, avtobiografske elemente in nemočen bes zaradi nesmisla vojne. Tako to gre (So it goes) – refren, ki se pojavlja skozi ves roman, nekakšen fatalistični skomig z rameni zaradi trpljenja in trivialnosti življenja – je za generacijo Američanov, ki jih je zaznamovala 2. svetovna vojna, prav tako emblematičen, kot je Hellerjev roman Kavelj 22 značilen za generacijo vietnamske vojne.
Study In Scarlet (Študija v škrlatnem) je prvi Doylov roman o detektivu Sherlocku Holmesu - a, če vprašate zaskrbljene ameriške starše - tudi 'neprimeren uvod v poznavanje ameriških verstev'. V knjigi namreč o mormonih piše vse prej kot naklonjeno in o enem izmed junakov pripomni, da svoje hčerke nikoli ne bi dal v zakon mormonu.

Roman Norveški gozd leta 1987 ni bil uspešnica le v domovini - v prvih šestih mesecih je bilo prodanih 2 milijona izvodov (pozneje pa je ta številka narasla na 10 milijonov) -, ampak tudi tista knjiga, po zaslugi katere je Murakami danes verjetno v svetu najbolje poznani japonski pisatelj. Prevedena je bil v 36 jezikov, tudi slovenščino, naslov pa je seveda izposojen od istoimenske pesmi Beatlov.

Večji del Norveškega gozda je postavljen v Tokio poznih šestdesetih let. Naš protagonist, 19-letni študent dramske umetnosti (in ljubitelj zahodnjaške popkulture) Toru Watanabe, je razpet med dve ženski, Naoko (dekle njegovega najboljšega prijatelja, ki je naredil samomor), in močno, samozavestno Midori. Naoko, ki ne more preboleti fantove smrti, tik po svojem 20. rojstnem dnevu nenadoma izgine. Toru jo dolgo išče in ji piše pisma; medtem spozna Midori, ki je vse, kar čustveno krhka Naoko ni. Šele čez dalj časa do njega pricurlja vest, da je Naoko v gorskem sanatoriju daleč od Tokia. Potrtost je nikakor ne izpusti iz primeža in njena depresija je prehuda za "življenje zunaj" ...

Roman se je letos prvič uvrstil na seznam obveznega poletnega čtiva za 15- in 16-letne dijake srednje šole Williamstown v New Yerseyju (na istem spisku je bil za leto dni starejše otroke tudi avtobiografski roman Nica Sheffa Tweak: Growing up on Methamphetamines, pripoved o odvisnosti od drog in okrevanju). Po "številnih" pritožbah staršev je šola obe knjigi s svojega seznama zdaj umaknila, poroča the Guardian.

V Norveškem gozdu "ničesar relevantnega" za najstnika?
Največ razburjenja sta povzročila dva konkretna prizora: v Norveškem gozdu anekdota Naokine prijateljice, ki pripoveduje, kako jo je nekoč zapeljalo 13-letno dekle, v Tweaku pa opis "zadrogirane, homoseksualne orgije". "Mislim, da to ni relevantno čtivo za nobenega najstnika," je za tamkajšnji časopis Gloucester County Times o Murakamijevem romanu povedala ena izmed mater. "Bila sem šokirana."

TV-mreža Fox je v povezavi z afero intervjuvala Petra Sprigga, avtorja knjige Outrage: How Gay Activists and Liberal Judges Are Trashing Democracy to Redefine Marriage (Škandal: Kako gejevski aktivisti in liberalni sodniki blatijo demokracijo, da bi redefinirali zakonsko zvezo). "Tukaj smo priča žalitvi starševskih vrednot, hiperseksualizaciji naše mladine in vsiljevanju gejevske tematike. To je lep primer, zakaj veliko ameriških staršev svojih otrok noče več zaupati javnemu šolskemu sistemu."

"Šolski sistem in knjižnična mreža sta v veliki meri prišla pod vpliv skrajno radikalno liberalne ideologije, kar se tiče spolnosti; na vse, kar se da interpretirati kot cenzuro, gledajo kot na ultimativno zlo. Izpostavljanje otrok nazornim spolnim vsebinam - to v očeh nekaterih levičarskih aktivistov ni tako sporno kot cenzura."

Pa to ni samo en osamljen, bizaren primer:
V zvezni državi Virginiji so pred kratkim poročali o umiku romana Arthurja Conana Doyla, Študija v škrlatnem, s seznama obveznega čtiva (odlomek iz romana, ki se dogaja v Utahu 19. stoletja, naj bi "izkrivljeno in napačno" prikazal prakso mormonske vere), V Misuriju pa so iz programa črtali moderno klasiko Kurta Vonneguta, Klavnica pet, češ da je v njej "toliko profanosti, da bi ob njih od sramu zardel še mornar" (besede tamkajšnjega univerzitetnega profesorja).

Misurijsko cenzuro je sicer obsodila cela vrsta organizacij, ki se borijo za svobodo govora, pa tudi ameriški PEN in Narodna koalicija proti cenzuri. "Taka diskriminacija na osnovi vsebine krši najosnovnejše načelo prvega amandmaja: Vlada nima pravice omejevanja izražanja na podlagi sporočila, teme ali vsebine," so zapisali v skupnem pismu. "Če bi se učencem prepovedovalo brati knjige z elementi spolnosti in nasilja, bi bili prikrajšani za ogromne količine pomembnega gradiva, vključno s Shakespearjem, večino verskih besedil s Svetim pismom vred, dela Tolstoja, Flauberta, Joycea, Faulknerja, DH Lawrenca, Nabokova in nešteto drugih ... Pozivamo vas, da učencem nudite izobrazbo, ki jih bo soočila z različnimi prepričanji in idejami, na podlagi katerih si bodo lahko ustvarili lastna mnenja, obenem pa se naučili spoštovati tuja. To je v samem bistvu našega sistema."

Nazaj v New Jersey:
Prvotni poletni seznam branja je sestavila skupina učiteljev, knjižničarjev in šolskih administratorjev, ki se jim romani na podlagi jezika ne zdijo nič bolj sporni od tega, kar mladi srečujejo v vsakdanjem življenju. "Nismo poskušali sprožiti burne afere, hoteli smo samo pripraviti otroke do branja," je komentiral eden izmed njih. Odslej bodo poletno čtivo izbirali na podlagi točkovnega sistema, v odboru pa bo sedel tudi predstavnik staršev.