Zbirka zajema župnijske matične knjige iz obdobja dobrih 300 let iz Štajerske, Koroške in Prekmurja.

Prvi pogoj za uresničitev te dolgoletne želje zgodovinarjev in ljubiteljskih raziskovalcev rodoslovja ali krajevne zgodovine je bil digitalizacija zbirke, opisuje višji arhivist Igor Filipič.

Začelo se je leta 2010, ko je mariborski škofijski arhiv v sodelovanju s škofijskim arhivom iz Gradca začel skupni projekt Matriken Digital, ki se je sofinanciral s sredstvi razvojnih skladov EU-ja. V okviru tega projekta so do konca leta 2013 v Mariboru skenirali več kot 3500 matičnih knjig, to pa so nadaljevali tudi po koncu projekta.

Prvi v Sloveniji, ki so to naredili
Digitalizirane knjige so bile sprva dostopne v čitalnici arhiva, v sodelovanju s Škofijskim arhivom St. Pölten in Mednarodnega centra za arhivske raziskave (ICARUS) ter s pomočjo sredstev ministrstva za kulturo pa je Nadškofijski arhiv Maribor dosegel, da so od jeseni lani na razpolago tudi na spletu, in sicer brezplačno od doma prek spletne strani Matricula-Online. "Smo prvi v Sloveniji, ki smo to naredili, medtem ko je v sosednjih državah to že precej prisotno," je pojasnil Filipič.

Poleg lažjega vpogleda vanje je bil glavni namen digitalizacije ta, da se dokumenti na ta način zaščitijo pred propadom. S fizičnim listanjem se starodavne listine uničujejo.

Zgodovinski viri za strokovnjake in splošno javnost
"Matične knjige so zgodovinski viri, ki jih uporabljajo ne le strokovnjaki, ampak tudi splošna javnost. Na eni strani je ogromno rodoslovcev, ki izdelujejo družinska drevesa, na drugi strani pa ljudje, ki potrebujejo podatke za urejanje zemljiških knjig, državljanstev in podobno," je pojasnil Filipič.

Ti dokumenti so pogosto edini vir podatkov iz tistih obdobij. "V Sloveniji civilnega matičnega registra vse do druge svetovne vojne ni bilo. V bistvu je te podatke vodila samo Cerkev, tudi za potrebe države," je dodal.

Jezik vpisovanja je bil od leta 1785 do leta 1918 nemščina, pred tem je bila latinščina. Dokumenti so tako zanimivi tudi z vidika jezikoslovja.

Veliko zanimanja iz tujine
Preučevanje teh dokumentov zahteva dolgotrajno iskanje, zato je za uporabnike mnogo lažje, če lahko delajo od doma. "Veliko je zanimanja tudi iz tujine. Recimo naši zdomci lahko zdaj vsi dostopajo do teh podatkov," je dodal.