Letošnji nagrajenec Franci Novak. Foto: ZKŠT Žalec/Bina Plaznik
Letošnji nagrajenec Franci Novak. Foto: ZKŠT Žalec/Bina Plaznik

Po mnenju žirije je bilo veliko prispevkov zelo kakovostnih na različnih pesniških ravneh – od motivno-tematskih do retoričnih figur in inovativnega besedišča. Številčnost prijavljenih prispevkov pa "nakazuje na dejstvo, da je pesniška nagrada Fanny Haussmann v petih letih postala nacionalno prepoznavna in se utrdila kot relevantna na slovenskem pesniškem zemljevidu".

Nominiranci in nagrajenec na podelitvi v Dvorcu Novo Celje. Foto: ZKŠT Žalec/Bina Plaznik
Nominiranci in nagrajenec na podelitvi v Dvorcu Novo Celje. Foto: ZKŠT Žalec/Bina Plaznik

Žirija v sestavi Lidija Koceli, Marija Končina, Zoran Pevec in lanski nagrajenec Matjaž Pikalo, je v finalni izbor uvrstila pet stvaritev. Poleg Francija Novaka so bili med finalisti še Cvetka Bevc (Vivat membra quaelibet ... Vivant et mulieres – Spomini na učna leta), Miljana Cunta (Ikone vsakdana), Andraž Polič (Duša in Telo) ter Vesna Šare (Ogorki).

O sklopu pesmi Vlak Grosuplje–Kočevje Francija Novaka je žirija zapisala, da "pesniški jaz v njem izvirno in spretno prikazuje trenutke življenja in različne miselno-eksistencialne situacije med potovanjem z vlakom. Inovativne pesniške figure se nam tako prikazujejo skozi družbo in posameznika v njej, pot pa je prikaz bistva življenja pod širnim nebom na tračnicah vsakdana. Zelo dobro izpeljan pripovedni lok pesniškega cikla nas vodi skozi spomine lirskega subjekta, zaupanje v drugega, razmislek o tem, kdo se v tem svetu premika – tubit ali pokrajina, Jaz ali prostor."

Eden od članov letošnje žirije Zoran Pevec. Foto: ZKŠT Žalec/Bina Plaznik
Eden od članov letošnje žirije Zoran Pevec. Foto: ZKŠT Žalec/Bina Plaznik

Kot še piše v utemeljitvi, se "prostorsko-časovna razsežnost giblje iz enega obdobja življenja v drugega, od enega dogodka do drugega. Vagon je mikro- in makrokozmos obenem, nahrbtnik pa je prtljaga doživetij nekje med lirskim subjektom, drugim in svetom." Novakov pesniški sklop pa se po mnenju žirije "ob enovitem prikazu življenja in razmisleku o njem celovito kaže pronicljivo opazovanje tubiti v na videz majhnih zgodbah, ki pa se vseobsežno kažejo v skrajni globini pesniškega razmišljanja. Intimni svet pesniškega subjekta je iskanje sebstva, stvari in stvarstva z inovativno pesniško besedo v zunajčasni razsežnosti, pa vendar tako zelo tukaj in zdaj, na tej poti, na tem vlaku, v tem življenju, v teh pesmih."

Nagrado podeljuje Zavod za kulturo, šport in turizem (ZKŠT) Žalec. Nagrado, v vrednosti 1000 evrov, je na četrtkovi podelitvi nagrajencu izročil župan Občine Žalec Janko Kos. Slavnostni govornik je bil predsednik Društva slovenskih pisateljev Dušan Merc. Na podelitvi v Dvorcu Novo Celje pa je urednica Marija Končina predstavila tudi revijo za književnost in kulturo Vpogled, ki pod okriljem ZKŠT Žalec izhaja 18 let.

Nagrada nosi ime po Fanny Haussmann, vsaj domnevno prvi slovenski pesnici. Teza avtorjev zbornika Skrivnost Fanny Haussmann (Založba Aristej, 2018) France Buttolo, Irene Selišnik, Jožice Čeh Steger in Aleksandra Bjelčeviča je namreč, da gre pri devetih objavljenih slovenskih pesmih s podpisom Fanny Haussmann najverjetneje za prevode njenih pesmi, izvorno napisanih v nemščini. Ti prevodi pa so morda nastali tudi ob avtoričinem sodelovanju.

Fanny Haussmann se je kot Franziska Maria Elisabeth Haussmann rodila leta 1818 v kraju Bruck an der Mur na avstrijskem Štajerskem. Med Slovence se je priselila na graščino Novo Celje blizu Žalca, ki jo je njen oče kupil leta 1835, datum njenega prihoda v dvorec pa ni znan. Pesmi je začela objavljati ob pomladi narodov leta 1848 v Celjskih slovenskih novinah. Zaznamoval jo je čas romantične, predmarčne dobe, ko so se rojevale nacionalne zahteve, demokratične ideje, ko so se vzpostavljali kritični standardi za kakovostno poezijo in se je utemeljevala tradicija samosvojega leposlovnega izročila. Umrla je leta 1853 v Dobriši vasi.