Mario Vargas Llosa velja za enega največjih književnikov ne le Latinske Amerike, temveč tudi v svetovnem merilu. Foto: EPA
Mario Vargas Llosa velja za enega največjih književnikov ne le Latinske Amerike, temveč tudi v svetovnem merilu. Foto: EPA

"Potem ko je imel pozitiven izvid na covid-19, je v bolnišnici od sobote," so po pisanju francoske tiskovne agencije AFP v ponedeljek sporočili njegovi otroci Alvaro, Gonzalo in Morgana Vargas Llosa. Otroci so v izjavi za javnost zapisali še, da ga "zdravijo odlični strokovnjaki in da je obkrožen z družino". Covid-19 je prebolel aprila 2022, ko je bil prav tako hospitaliziran.

Madridski časopis El Pais, ki objavlja tedenske kolumne Vargasa Llose, je ob sklicevanju na družinske vire poročal, da ga zdravijo v tamkajšnji bolnišnici in da je njegovo stanje stabilno.

Nekdaj dejaven tudi kot politik, novinar in esejist
Jorge Mario Pedro Vargas Llosa se je rodil 28. marca 1936 v Arequipi v Peruju, leta 1993 je prevzel špansko državljanstvo. Velik del njegovega opusa je nastal pod vplivom njegovega doživljanja perujske družbe in osebnih izkušenj kot Perujca. Sčasoma je razširil tematike in začel obravnavati tudi druge kraje sveta. Velik preobrat na njegovi ustvarjalni poti je bil premik k literarni moderni in postmoderni.

Foto: Reuters
Foto: Reuters

Leta 2010 je prejel Nobelovo nagrado za svojo "kartografijo struktur moči in izostrene podobe odpora, upora in poraza posameznika". Leta je bil dejaven tudi kot politik, novinar in esejist. Leta 1990 je v Peruju kandidiral na predsedniških volitvah, kjer ga je v drugem krogu porazil Alberto Fujimori, po tem porazu se je preselil v Španijo.

Zaslovel je z romanom Mesto in ščeneta iz leta 1962, v katerem je opisal izkušnje šolanja na vojaški gimnaziji. Danes velja za enega največjih književnikov tudi v svetovnem merilu. Nekateri literarni kritiki menijo, da ima večji mednarodni vpliv in krog bralcev kot kateri koli drugi pisatelj s tega območja.

Kopica v slovenščino prevedenih del
V slovenščino je prevedena vrsta njegovih knjig in člankov. Poleg romana Mesto in ščeneta, so tukajšnjemu bralstvo na voljo tudi Zelena hiša, Pogovor v Katedrali, Pantelon in tolažnice, Kdo je ubil Palomina Molera?, Hvalnica mačehi, Pripovedovalec, Vragolije porednega dekleta, Zapiski don Rigoberta, Keltove sanje in Prikriti junak.

V začetki leta 2019 je izstopil iz mednarodnega PEN-a, katerega zaslužni predsednik je bil. Ni se namreč strinjal s podporo, ki jo je to združenje namenilo zaprtima voditeljema katalonskih civilnodružbenih gibanj in z zahtevo po njuni izpustitvi.