Napisal ga je kot protest proti družbenim zlorabam in ideološkim reinterpretacijam resnice, kar pripisuje tudi trenutnim razmeram v Italiji, je Čuk povedal na predstavitvi novega romanesknega dela, ki je izšel pri založbi Mladika.

Pesnik, pisatelj in dramatik Marij Čuk. Foto: Mladika
Pesnik, pisatelj in dramatik Marij Čuk. Foto: Mladika

Avtor se torej po romanu Črni obroč, kjer je pisal o okoliščinah, v katerih se je zgodil požig Narodnega doma v Trstu, dotika teme fojb, ki po besedah urednice Nadie Roncelli v slovenski književnosti doslej še ni bila literarizirana.

Zgodba, ki se odvija v 30. letih 20. stoletja, v obdobju druge svetovne vojne in desetletju po njej, sledi Riku. Na dan, ko v Trstu fašistični diktator Benito Mussolini razglasi rasne zakone, je priča nečloveškemu nasilju nad svojim očetom in sestro, ki ga zaznamuje za vse življenje. Pozneje študira medicino in postne uspešen zdravnik, a tragični dogodek njegovih misli nikoli ne zapusti.

Roman Fojba pripoveduje o protagonistu Riku, ki v zmesi nasilja, vojne in rasnega sovraštva išče pot, kako obvarovati etične razsežnosti človeka. Obenem je to roman o fašistični strahovladi in njeni genocidni politiki zoper Slovence, je pripoved o maščevanju pri kraških breznih, o zločinu in kazni, ki zaznamujejo 20. stoletje. Foto: Mladika
Roman Fojba pripoveduje o protagonistu Riku, ki v zmesi nasilja, vojne in rasnega sovraštva išče pot, kako obvarovati etične razsežnosti človeka. Obenem je to roman o fašistični strahovladi in njeni genocidni politiki zoper Slovence, je pripoved o maščevanju pri kraških breznih, o zločinu in kazni, ki zaznamujejo 20. stoletje. Foto: Mladika

Prihodnosti ne moremo graditi na zamerah
Po besedah urednice programa Ars, sicer literarne kritičarke in poznavalke Čukovega opusa Tadeje Krečič Scholten v ospredju romana ni zgodovinska freska nekega časa, temveč doživljanje protagonista, ki je ujet v tragičen dogodek – danes bi to imenovali posttravmatski stresni sindrom. To nakazuje že sam naslov romana, ki ni množinski, saj protagonist stoji pred eno samo jamo z vprašanjem, ali se lahko na zlo odzove z zlom. Ob tem je citirala citat protagonistove mame, ki je sinu dejala: "Zaznamovan je tisti, ki ne odpušča. Pozabiti ne moremo in ne smemo, odpustiti pa je treba. Prihodnosti ne moremo graditi na zamerah in sovraštvu."

Kot je dejal avtor, je roman obenem manifest proti nasilju, saj to po njegovem mnenju rojeva le nadaljnje nasilje. To dilemo je postavil pred svoj literarni lik, ki se, čeprav mu fašisti ubijejo očeta in posilijo sestro, ne odloči za maščevanje, ko se mu za to ponudi priložnost.

En redkih tržaških meščanskih romanov
Pisatelj dogajanje Fojbe postavi v Trst, zaradi česar lahko po besedah Nadie Roncelli delo opredelimo kot enega redkih tržaških meščanskih romanov. To je potrdila tudi Tadeja Krečič Scholten, ki je omenila še dela Borisa Pahorja. Spomnila je, da je Čuk svojo literarno pot začel kot pesnik in doslej izdal deset pesniških zbirk, nazadnje je skupaj z nemškim prevodom izšla zbirka Vse gube ljubezni. Leta 1998 je predstavil romana Pena majskega vala, ki sta mu sledila še Molk koloradskih hroščev in Prah, ki predstavljajo trilogijo o življenju Slovencev v Italiji.