Angela Vode je bila ves čas kritična do obstoječe družbe in razmer v njej. Zaradi trdnih prepričanj in stališč je bila njena življenjska pot izjemno težka. V radijskem arhivu hranijo odlomke, ki jih je leta 1982 brala v studiu, ob obletnici njene smrti pa jih lahko slišite v tokratni oddaji Ars humana.

Delovala je kot učiteljica, publicistka, politična delavka in specialna pedagoginja. Rodila se je leta 1892 v Ljubljani, kjer je obiskovala osnovno in meščansko šolo ter učiteljišče, pozneje pa v okolici prestolnice poučevala na enorazrednih osnovnih šolah, dokler ni bila zaradi protiavstrijske propagande odpuščena. Od leta 1917 do leta 1919 je bila zaposlena kot uradnica v Jadranski banki. Pozneje, ko je delala v Samassovi tovarni, je soorganizirala stavko delavcev in uradnikov.

Borka za enakopravnost žensk in narodnostne pravice

Odtlej se je vse več posvečala političnemu delu v delavskih gibanjih in gibanjih za ženske pravice. Poseben posluh in predanost je namenjala tudi otrokom s posebnimi potrebami. Ob delu je študirala zdravstveno pedagogiko, hospitirala je v Berlinu, Pragi in na Dunaju, v Ljubljani pa je opravila specialistični izpit za poučevanje otrok s posebnimi potrebami. Prizadevala si je za odpravljanje diskriminacije po spolu in socialnem položaju in napisala številne članke ter knjige. Med temi velja omeniti delo Spol in usoda v dveh delih, ki sta izšla v letih 1938 in 1939.

Zavzemanje za socialne pravice jo je zbližalo s predvojnim komunističnim gibanjem, ob koncu 30. let 20. stoletja pa se je zaradi odkritega nasprotovanja sovjetski agresiji na Finsko in paktu Ribbentrop–Molotov z njim razšla.

Med drugo svetovno vojno je sodelovala v Osvobodilni fronti. Nemci so jo internirali v taborišče Ravensbrück, kjer je ostala do konca vojne. Po vojni je znova doživela kruto usodo, saj so jo nove komunistične oblasti leta 1947 v montiranem Nagodetovem procesu obsodile na 20 let zapora, iz katerega so jo sicer konec leta 1952 izpustile, vendar je za socialistično oblast in javnost skoraj do smrti sredi osemdesetih let ostala neoseba. Umrla je 5. maja pred 40 leti.

Zgodba, prenesena v film

V zborniku Pozabljena polovica s podnaslovom Portreti žensk 19. in 20. stoletja na Slovenskem so jo opisali kot pomembno borko za enakopravnost žensk. Po njenih zapisih o političnem dogajanju in družbenih odnosih je izšla knjiga Skriti spomin, ki jo je uredila Alenka Puhar. Delo je bil podlaga za celovečerni igrani TV-film Skriti spomin Angele Vode v režiji Maje Weiss.

V arhivu 3. programa Radia Slovenije – programa Ars hranijo odlomke iz spominov Angele Vode. Leta 1982, ko je imela 90 let, jih je prebirala pred radijskim mikrofonom v studiu, kamor jo je povabila Rapa Šuklje. Slišati jih je mogoče v oddaji Ars humana, ki jo je pripravila Staša Grahek.