V soboto bo na Rožniku že tradicionalna podelitev s kresnicami, pogovorom z nominiranci, golažem, potico in seveda prižigom kresa. Foto: MMC RTV SLO/Sandi Fišer
V soboto bo na Rožniku že tradicionalna podelitev s kresnicami, pogovorom z nominiranci, golažem, potico in seveda prižigom kresa. Foto: MMC RTV SLO/Sandi Fišer
Bralci smo - kot drugi sleherniki - bitja, ki si včasih privoščimo pozitiven, včasih pa negativen odnos do sveta, je letošnji izbor nominirancev komentiral predsednik žirije Miran Hladnik. "Ker nas je pet in ker so vremenski pogoji, v katerih sklepamo svoje sodbe, različni, bi dejal, da smo kar objektivni in soglasni, kar se tiče naših mnenj. Z izborom soglašamo v treh četrtinah, seveda pa ima vsak izmed nas kakšne preference." Foto: BoBo

Za nagrado kresnik, ki jo že 22. leto podeljuje časopisna hiša Delo, se letos potegujejo Cvetka Bevc, Aleš Čar, Zdenko Kodrič, Andrej E. Skubic in Lucija Stepančič. V tem (abecednem) vrstnem redu se bodo ta teden predstavljali tudi v oddaji Svet kulture na valovih 3. programa Radia Slovenija - Radia Ars, in sicer vsakokrat med 16.15 in pol peto uro popoldne. Prva bo že danes na sporedu Cvetka Bevc. Če boste prenos zamudili, boste lahko njegov povzetek prebrali (ali pa kar prisluhnili samemu posnetku) tudi na straneh, ki jih pravkar prebirate.

Od družinskih kronik do partizanskega mita in ljubezni v 21. stoletju
Cvetka Bevc v Potovcih ponuja tri zgodbe, postavljene v tri različna časovna obdobja - na začetek našega štetja, v čas prve in druge svetovne vojne v Prekmurju ter v čas konca hladne vojne -, s katerimi avtorica tematizira usodo večnih popotnikov, potovcev. Čarov roman O znosnosti je prav tako družinska kronika: opisuje tri generacije, ujete v viharje 20. stoletja.

Zdenko Kodrič se je v romanu Opoldne zaplešejo škornji lotil za sodobni čas nenavadne tematike - partizanskega mita o Pohorskem bataljonu. Znana so zgodovinska dejstva, da je 8. januarja 1943 na Osankarici dva tisoč nacističnih vojakov v dveinpolurnem boju pobilo 69 partizanov. Malo pa je znano ali nič o tem, kakšni so bili ti partizani po človeški plati, kaj jih je pripeljalo na to pot in zakaj so se podali v partizanstvo.

Roman Koliko si moja? Andreja E. Skubica je morda med nominiranci ta hip najbolj znan, saj je bil letos nagrajen s priznanjem Prešernovega sklada. Pisatelj pred bralca postavi mlad urbani par, ki se nenadoma znajde v povsem zmedeni konstelaciji medsebojnega odnosa. Ženska svojega moškega namreč seznani s tem, da ga je prevarala in zanosila z nekom drugim.

Tudi Lucija Stepančič se v svojem prvem romanu V četrtek ob šestih posveča zgodbi o problematični, zvodeneli ljubezni, ki pa se odvija na bolj tragičnem ozadju: že od prvega hipa dalje bralec namreč ve, da se bo protagonistka, ki se tega v svoji pripovedni sedanjosti seveda še ne zaveda, okužila z virusom HIV in zaradi tega pozneje tudi naredila samomor.