Foto: Mladinska knjiga
Foto: Mladinska knjiga

"In to bi moral biti eden od temeljev Evrope, naše družbe, naše kulture," je dejal na predstavitvi knjige v prostorih Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU). Dogodek so posvetili današnjemu 108. rojstnemu dnevu pisatelja Borisa Pahorja, ki je bil priča požigu.

"Naš preveč ignorantski odnos do Trsta"
Na predstavitvi knjige, ki je izšla pri Cankarjevi založbi, je navzoče nagovoril akademik Milček Komelj, ki je dogajanje začel prav s Pahorjem. "Pisatelj je kot glasnik Slovencev svoje življenjsko poslanstvo usmeril tudi v svetovno prizadevanje za upoštevanje in uveljavitev prezrtih, le številčno majhnih narodov in njihovih kultur," je dejal in dodal, da "nas Pahor znotraj slovenskih razmerij rad opozarja na preveliko brezbrižnost matične Slovenije do Slovencev v Italiji, še posebej na naš preveč ignorantski odnos do Trsta, ki vse premalo živi v naši najširši kulturni zavesti".

Pahor je v vnaprej posneti izjavi povedal, da je bil 13. julija 1920, tedaj je imel sedem let, priča požigu Narodnega doma na trgu Piazza Caserma, ki se danes imenuje Piazza Oberdan. "Narodni dom je otrokom veliko pomenil – veliko smo videli v njem in se srečali z Miklavžem, ki je v Trstu daroval v slovenščini," je povedal.

108. rojstni dan Borisa Pahorja, pisatelja, ki je prodrl v svetovno književnost

Ime knjige je resnično, pravi, ker je tržaški ogenj tako rekoč zajel celotno Evropo: "Vse, kar se je rodilo iz ognja, je nastalo pri nas. Imeli smo fašizem, nacizem in komunistično diktaturo. V knjigi Ogenj, ki je zajel Evropo imate začetek evropske moderne zgodovine. Diktatura v Evropi se je rodila pri nas, v Trstu. Tisti, ki so požgali Narodni dom, so bili prvi požigalci. Bili so prvi, ki so v Evropi zanetili ogenj."

"Zgodovina Slovencev v 20. stoletju, ki ni napisana iz Ljubljane"
Klabjan je poudaril, da je bilo o pomenu Narodnega doma v Trstu že veliko napisanega, a predvsem o času pred požigom. Je pa zelo malo zgodovinskih podatkov o tem, kako je prišlo do požiga in kaj mu je sledilo. "Knjiga ne govori samo o zgodovini Narodnega doma, ampak je to v bistvu zgodovina Slovencev v 20. stoletju, ki ni napisana iz Ljubljane, ampak iz drugačne perspektive Slovencev iz Trsta," je dodal.

Zgodovina priča, da gorje, ki so ga Slovenci doživeli v 20. stoletju, ni bilo izključno zaradi ideologij – še zdaleč ne, poudarja Bajc. "Še pred fašizmom so bile te iskre, ki so vžgale dom. Ni bil vsega kriv fašizem. Fašisti niso absolutni protagonisti, ampak oblasti, ki so imele vse pripravljeno, da bo prišlo do velikih izgredov – pred Narodnim domom naj bi stražilo 410 vojakov. Soodgovornost oblasti pri požigu je zelo velika, če ne celo odločilna." Navzočnost Slovencev v Trstu je bila namreč po njegovih besedah moteča zaradi strahu Italijanov, da bi lahko (Jugo)Slovani na neki način ogrožali italijanske položaje.