Njeno obmejno narečno identiteto so celo uporabili za izhodišče priložnostnega simpozija.

Šlo je za eno redkih priložnosti, ko je v italijanskem senatu zazvenela slovenska beseda.

Nagrado Giovannija Bertacchija že desetletje podeljujejo priznanim, zlasti narečnim pesnikom iz Italije in tujine. V čast slovenski nagrajenki so simpozij posvetili lokalnim jezikom, mejam in svobodi ter opozorili pred izgubljanjem identitet.

"Zapuščanje krajev pomeni tudi izgubo jezika, kulture in korenin. Andreina Trusgnach pa s svojimi pesmimi na to opozarja," je za Televizijo Slovenija povedal predsednik žirije nagrade bertacchi Antonio Muraca.

Podelitev so v rimskem senatu priredili na pobudo Tatjane Rojc, ki je dogodek označila za praznik. "Praznik, da skozi glavna vrata vstopajo naši najbolj tlačeni Slovenci v visoko institucijo. In se mi je zdelo prav, in tudi dragoceno, da se to lahko zgodi," je dejala senatorka v rimskem parlamentu.

Andreina Trusgnach je spregovorila o svoji jezikovno neozaveščeni beneški mladosti, prebrala pa tudi pesem o gugalnici, ki je v zapuščeni vasi nikoli ni bilo.

"Ko sem tole napisala, se jim je odprl neki svet, ki ga niso poznali. In tako so hoteli, da postanem kot most med Italijo in Slovenijo," je povedala.

Šlo je za redko priložnost, ko so v rimskem senatu lahko izvedeli za trpljenje ljudi Nadiških dolin in se poučili o izjemni jezikovni pestrosti Italije. Pa tudi o zgodovini slovenščine: v nagovoru veleposlanika Matjaža Longarja.