Na kresni večer, 23. junija, bo žirija na ljubljanskem Rožniku v osami izbrala in nato razglasila zmagovalca. Foto: BoBo
Na kresni večer, 23. junija, bo žirija na ljubljanskem Rožniku v osami izbrala in nato razglasila zmagovalca. Foto: BoBo
Miha Mazzini
Lanski dobitnik kresnika Miha Mazzini se je v širši izbor desetih nominirancev letos vrnil z Zemljevidi tujih življenj - v končni peterici pa njegovega imena ni več. Foto: BoBo
Mojca Kumerdej
Mojca Kumerdej je svoj kritiško odlično sprejeti roman Kronosova žetev postavila na prelom razburkanega 17. stoletja, ki je bil čas turških vpadov, kuge, vrenja množic, in ob hkratnih pripravah na protireformacijo, zažiganje knjig in izgon teh, ki niso pokleknili. Foto: Beletrina
Jezero
Romanu Jezero se pozna, da je Golob v njem upošteval tudi nasvete strokovnjakov - forenzika, patologa, mikrobiologa, ugotavljajo recenzenti. Foto: Založba Goga
Goran Vojnović
Figa je tretji roman Gorana Vojnovića. Za prva dva (Čefurji raus in Jugoslavija, moja dežela) je prejel kresnika. Mu lahko to uspe še v tretje? Foto: Nada Žgank

Veliki finalisti Delove nagrade kresnik za roman leta so Tadej Golob za Jezero, Gašper Kralj za Rok trajanja, Mojca Kumerdej za Kronosovo žetev, Tomo Podstenšek za delo Papir, kamen, škarje in Goran Vojnović za roman Figa, poroča Delo. Žirija bo svojo odločitev sporočila na kresni večer, 23. junija.

Z romanesknim prvencem naravnost do nominacije
"Ko sem končal roman Rok trajanja
(Založba *cf.), sem se bal, da ne bo odziva, ker knjiga ni ravno lahka, od bralca zahteva zavzetost. Po začetnem zatišju se je odzvala strokovna javnost. Ocene, češ, da je knjiga sveža, da opisuje umiranje na v literaturi inovativen način, da je tisto, kar pritegne, prepričljiv pripovedni glas protagonista, kot tudi refleksije, ki so dobro zarezale v izmuzljivo jedro romana, so bile zame, ki sem novinec v družbi preskušenih romanopiscev, precej vznemirljive," je o svojem romanu povedal Gašper Kralj.


Kompleksna freska 17. stoletja
Avtorica romana Kronosova žetev (Beletrina) Mojca Kumerdej, za katerega je bila letos februarja že ovenčana z nagrado Prešernovega sklada, sredi aprila še z nagrado Društva slovenskih literarnih kritikov kritiško sito, pravi: "S Kronosovo žetvijo sem preživela intenzivna tri leta. In zelo me veseli, da ima roman, ki je vsebinsko, strukturno in jezikovno kompleksen, tako pri bralcih kot stroki izvrsten odziv."


Tomo Podstenšek
, avtor romana Papir, kamen, škarje (Litera) pravi: "Odzivi na roman so za zdaj izrazito pozitivni, k temu je verjetno prispevala tudi aktualna tematika iskanja smisla v materialno prenasičenem, a duhovno izpraznjenem svetu. Glavni junak romana tako kljub navzven urejenemu življenju prav v ničemer ne more najti pravega zadovoljstva - razloge za to začne iskati v svoji preteklosti in iz drobcev njegovih spominov se skozi besedilo sestavlja še ena, vzporedna zgodba, ki prinaša tudi temačno skrivnost ..."

Figa med bralce prišla v "prijetni literarni tišini"
Za Delo je izjavo podal tudi Goran Vojnović, avtor romana Figa (Beletrina). "Moja prva romana sta se zaradi obravnavanih tem, njunih naslovov in še marsičesa prelila čez meje literature, kar mi je bilo v veselje pa tudi v breme. V veselje, ker sta dosegla bralce, ki jih sicer ne bi, in v breme, ker se ju je pogosto bralo neliterarno, ali pa se je o njima razpravljalo, ne da bi se ju sploh prebralo. Celo v parlamentu. Figa je, pa ne le zaradi naslova, drugačen, tišji roman, ki ni in najbrž niti ne bo našel poti v širni svet onkraj literarnih kritik, večerov in nagrad. O njem se je zelo lepo pisalo, našel je zavidljivo, čeravno s svojima predhodnikoma neprimerljivo število bralcev, a vse v prijetni, literarni tišini, ki ni zmotila krjaveljskega tuljenja nepismenih. In upam, da ga niti v prihodnje ne bo."

Sodobni "krimič" po slovensko
"Jezero (Goga) sem napisal, ker me je zanimalo, ali znam izdelati kriminalko, pa tudi zato, ker gre za enega najbolj popularnih žanrov po svetu. Nagledal sem se namreč vrst pred skandinavskimi pisatelji na knjižnih sejmih v tujini. Kakšen sprejem sem pričakoval doma? Pri vsaki svoji knjigi pričakujem, da bo ... ne vem kaj in z Jezerom sem se temu še najbolj približal. Doslej dva ponatisa, velika izposoja, dobre kritike in uspeh na razpisu RTV Slovenija za razvoj scenarija za šestdelno nadaljevanko. Lepo je, če dobi človek za svoje delo tak odziv. Za leto dni kuc, kuc, kuc po tipkovnici. In tako šeststodvajsettisočkrat ... Inšpektor Taras Birsa se medtem ukvarja že s svojim drugim primerom, a bo njegova rešitev zaradi mojih obveznosti še malo počakala," je ob uvrstitvi povedal Golob.


Žiriji predseduje profesor z oddelka za primerjalno književnost in literarno teorijo Filozofske fakultete v Ljubljani Tone Smolej, v njej pa berejo še pisateljica in literarna kritičarka Tina Vrščaj, pesnica in novinarka kulturne redakcije nacionalnega radia Tina Kozin in novi član, Alen Albin Širca, asistent na omenjenem oddelku Filozofske fakultete.

Lani je kresnika prejel Miha Mazzini za roman Otroštvo.