Na okrogli mizi Mirovnega komiteja Mednarodnega PEN-a je Colin Carberry z mehiškega centra PEN povedal tudi, da se je Mehika znašla v položaju, ko je po njegovem mnenju treba izvajati pritisk na vlado, da zaščiti predstavnike medijev pred napadi organiziranega kriminalnega podzemlja, ki so se zaostrili po tem, ko je mehiški predsednik Calderon začel vojno proti mehiškim mamilarskim tolpam (na fotografiji). Foto: EPA
Na okrogli mizi Mirovnega komiteja Mednarodnega PEN-a je Colin Carberry z mehiškega centra PEN povedal tudi, da se je Mehika znašla v položaju, ko je po njegovem mnenju treba izvajati pritisk na vlado, da zaščiti predstavnike medijev pred napadi organiziranega kriminalnega podzemlja, ki so se zaostrili po tem, ko je mehiški predsednik Calderon začel vojno proti mehiškim mamilarskim tolpam (na fotografiji). Foto: EPA
Edvard Kovač
Predsednik Mirovnega komiteja Edvard Kovač je na okrogli mizi dejal, da antropologi menijo, da je človeštvo napredovalo zaradi tekmovalnosti med posamezniki in med ljudstvi, sam pa meni ravno nasprotno. Napredek ne temelji na vojni, ampak na sporazumu in podpori. Pisatelje Kovač vidi v tej drugi skupini, saj verjamejo, da lahko svoje besede delijo z drugimi. Foto: BoBo

Tema letošnje okrogle mize je bila Deliti z drugim kot pot do miru, predsednik Mirovnega komiteja in moderator Edvard Kovač pa je uvodoma poudaril, da nič ne more nadomestiti dialoga.

Literatura kot nosilec kulture miru
Pisatelj po Kovačevih besedah ni samo narcis, ki občuduje svoj jaz. Njegovo občutenje se zbudi s trpljenjem, dotakne se ga lepota narave, pogled drugih. In ker je z drugimi zmožen deliti trpljenje, je z njimi zmožen deliti tudi svoje besede, tolažbo, ki nosi upanje. Literatura je po njegovem prepričanju tista, ki vodi v kulturo miru, v novo civilizacijo, ki bo temeljila na delitvi besede in tudi materialnih dobrin.

Bluma Finkelstein iz izraelskega centra PEN se je posvetila vedno perečim izraelsko-palestinskim odnosom. Kot je dejala, ne Palestinci ne Izraelci pri tem niso nedolžni. Izraelsko zasedbo palestinskih ozemelj je označila kot okupacijo, ki bi se morala že davno končati. V Izraelu ljudje živijo v strahu pred bombami. Po njenih besedah si 70 odstotkov Izraelcev želi živeti v miru. Nobena stran nima več moči za boj, zato apelira na Evropo in ZDA, da ukrepajo. Brez zunanjega posredovanja po njenem prepričanju namreč mir ne bo mogoč.

Napad kriminala na svobodo tiska
Rita El Khayat z maroškega centra PEN je spregovorila o položaju pisateljic v Maroku, o močni cenzuri, ki vlada, ter o omejevanju prevajanja v tuje jezike. Ženske so v Maroku sicer začele pisati pred tremi desetletji, a se boji, da bodo tudi prenehale. Tudi sama je bila namreč zaradi svojega pisanja preganjana. Khayatova ni optimistična, a dinamika vsakega napredka je tekmovanje med ljudmi, ki si želijo preživeti. Preživimo pa, je dejala, če imamo zaveznike. Pisatelji in intelektualci lahko po njenih besedah med vrsticami spregovorijo o možnostih, kako "si deliti".

O samocenzuri v Mehiki je spregovoril Colin Carberry z mehiškega centra PEN. Cenzura se je začela potem, ko je mehiški predsednik Felipe Calderon začel vojno proti mehiškim mamilarskim tolpam. Od tedaj je bilo ubitih že veliko novinarjev in v odgovor na napad na svobodo tiska, ki ga izvaja organiziran kriminal, so se številni odločili za samocenzuro. Ker so Mehičani nehali verjeti tisku, so se začeli obračati k blogarjem ter informacije iskati na socialnih omrežjih, zato se je začelo preganjanje tudi na spletu.