V središču festivalskega dogajanja, ki bo potekalo med 4. in 9. septembrom, bodo literarna branja več kot 30 avtorjev z vsega sveta. Med njimi velja izpostaviti letošnjega nagrajenca Davida Albaharija in slovenskega avtorja v fokusu Borisa A. Novaka. Foto: BoBo
V središču festivalskega dogajanja, ki bo potekalo med 4. in 9. septembrom, bodo literarna branja več kot 30 avtorjev z vsega sveta. Med njimi velja izpostaviti letošnjega nagrajenca Davida Albaharija in slovenskega avtorja v fokusu Borisa A. Novaka. Foto: BoBo
Zineb El Rhazoui
Zineb El Rhazoui je bila že trikrat zaprta zaradi udeležbe na demonstracijah. Preganjana je kot odkrita nasprotnica maroške monarhistične ureditve in zagovornica laične države. Maroška pisateljica je tako prva ljubljanska gostja, odkar je slovenska prestolnica vključena v mrežo mest zatočišč za preganjane pisatelje ICORN. Foto: YouTube
Zbirka Antologije Vilenice se nadaljuje z Antologijo sodobne hebrejske književnosti. Pod naslovom En zo agadá (To ni pravljica) urednik in prevajalec dr. Klemen Jelinčič Boeta predstavlja razvoj moderne književnosti v hebrejščini, ki nastaja v prepletu številnih nacionalnih tradicij in burne zgodovine države Izrael. Antologijo je napovedal že prihod Amosa Oza, ki je v Ljubljani in Mariboru predstavil prevod svojega romana Zgodba o ljubezni in temini. Foto: BoBo

Predsednik Društva slovenskih pisateljev (DSP) Veno Taufer poudarja, da se Vilenica - festival bo letos potekal med 4. in 9. septembrom - s svojo več kot četrtstoletno zgodovino nepreklicno uvršča med ducat najstarejših in najpomembnejših evropskih literarnih festivalov, izjemnega pomena pa je tudi za slovensko literaturo. Na svetovni zemljevid literarnega dogajanja se je vpisala kot festival srednjeevropske literature, z njo pa se je nanj vpisala tudi slovenska literatura.

Nagrajenec letošnje Vilenice je, kot smo že poročali, v Kanadi živeči pisatelj judovskega rodu in srbske narodnosti David Albahari. Albahari velja za enega najbolj cenjenih in vplivnih prozaistov nekdanje Jugoslavije.

Na letošnjem festivalu bodo v središču avtorji nomadi, pesniki in pisatelji, ki iz različnih vzrokov ustvarjajo v tujini in včasih tudi v nematernih jezikih. Takšni so denimo bosanski pisatelj Bekim Sejranović, ki živi v Oslu, bolgarski pisatelj Dimitre Dinev, ki živi na Dunaju, in Maročanka Zineb El Rhazoui, ki trenutno živi v Ljubljani.

V fokusu: Boris A. Novak
Na literarnih branjih se bo letos predstavilo več kot 30 avtorjev z vsega sveta, med njimi letošnji nagrajenec in slovenski avtor v fokusu Boris A. Novak. Festival dopolnjujeta marčevsko gostovanje izraelskega pisatelja Amosa Oza in predstavitev dveh prevodov lanskega nagrajenca Mircea Cartarescuja. Njegov roman Zakaj ljubimo ženske je že izšel pri Študentski založbi, izbor poezije pa bo v kratkem izšel pri Cankarjevi založbi.

Slovenske rezidence odpirajo vrata tujim pisateljem
Kot letošnjo novost je vodja festivala Gašper Troha izpostavil tri pisateljske in prevajalske rezidence v avgustu, na katere bodo povabljeni irski ter italijanski avtorji in prevajalci. Z njimi želijo okrepiti vlogo festivala pri izmenjavi izkušenj, gostje pa bodo bivali v Ljubljani, Kranju in na Bledu.

V programskem sklopu Tržnica slovenske literature, kamor so vabljeni tuji založniki, agenti in prevajalci, bodo gostili okoli deset udeležencev z različnih koncev Evrope, poudarek pa bo na Italiji in Španiji.

Zbirko Antologije Vilenice nadaljujejo z Antologijo sodobne hebrejske književnosti. Pod naslovom En zo agada (To ni pravljica) je urednik in prevajalec Klemen Jelinčič Boeta zbral dela 25 avtorjev.

Strokovni program festivala vključuje okroglo mizo na temo Avtorji nomadi, na kateri se bo novinarka in literarna publicistka Iva Kosmos pogovarjala s koroško Slovenko Majo Haderlap, Maročanko Zineb El Rhazoui, bolgarskim pisateljem Dimitrejem Dinevom ter letošnjim nagrajencem Davidom Albaharijem. Poleg nje bo potekal še 10. mednarodni komparativistični kolokvij pod naslovom Prostorski obrat v literarni vedi, ki ga bosta vodila Marijan Dović in Jernej Habjan.

Ob veliki nagradi bodo v okviru festivala podelili še vileniški kristal za najboljši prispevek v zborniku Vilenica 2012, Srednjeevropska pobuda pa bo v sodelovanju z DSP-jem podelila pisateljsko štipendijo. Nagrado mlade vilenice bo Kulturno društvo Vilenica podelilo 26. maja.