Za Mojco Širok je pisanje romanov velika sprostitev, predvsem, ker lahko da duška svoji domišljiji in tudi jezikovni svobodi.
Za Mojco Širok je pisanje romanov velika sprostitev, predvsem, ker lahko da duška svoji domišljiji in tudi jezikovni svobodi. "Novinarstvo je obrt, ki ima strogo določena pravila in zakonitosti, recimo ni pridevnikov, ni dolgih povedi, vsaj v televizijskem in radijskem žanru, v katerem delam velik del profesionalnega življenja." Foto: BoBo
Mojca Širok: Pogodba

Zaplet romana je povezan z nekdanjimi posojilnimi službami slovenskih igralnic. Peripetijo sproži razkritje identitete trupla, ki ga policija najde sredi Ljubljane. Z njim na površje priplava tudi globoka preteklost, čas pred osamosvojitvijo Slovenije. V dogajanje političnega trilerja so tudi tokrat vpleteni kriminalisti, novinarji, politiki in poslovneži ter mafija, tako sicilijanska kot slovenska, so zapisali pri Mladinski knjigi.

V prvem delu trilogije, romanu Pogodba, je avtorica bralca odpeljala v osrčje mafijskega dogajanja. Resničnemu zgodovinskemu dogajanju je dodala široko paleto likov iz sveta kriminalistov, novinarjev in politikov, s tem pa polnokrvno prikazala načine delovanja mafije. Za literarni prvenec je prejela modro ptico, uvrstil pa se je tudi med finaliste za kresnika. Knjiga je prvič izšla 2018, lani pa je izšla še v hrvaškem prevodu.

"Vse je tako zares. Bralca dobesedno porine v burno dogajanje, ga potisne v njegove globine in do konca ne spusti na površje, kjer ogorčen zajame sapo samo zato, da pretreseno ugotovi, da bi bilo mogoče bolje ostati spodaj. Sicer ga ta misel obide samo za hip, a je dovolj, da na resnično dogajanje okoli sebe, v svoji državi, ne bo mogel nikoli več gledati z nedolžnimi očmi," je ob izidu Pogodbe v recenziji zapisala Katarina Mahnič.

Izkušnje, nabrane na terenu
Mojca Širok je tudi avtorica treh publicističnih knjig: Zadnji rimski cesar, Oblast brez obraza in Od Benedikta do Frančiška. Od leta 1999 je zaposlena na RTV Slovenija, 13 let je bila dopisnica iz Italije in Vatikana, zdaj pa je že drugo leto dopisnica iz Bruslja.

Prve reportaže o sicilijanski mafiji je pisala za tednik Mladina, za RTVS je posnela dokumentarni film Molk v Palermu, in tudi njena publicistična dela so povezana z italijanskim političnim in kulturnim življenjem. V vseh se zrcali njeno odlično poznavanje razmer v Italiji.