Roman je v italijanščino prevedla Martina Clerici. Foto: Mladika
Roman je v italijanščino prevedla Martina Clerici. Foto: Mladika

Strokovna komisija je razglasila imena treh literarnih avtorjev, ki so v ožjem izboru za nagrado Latisana, in sicer Lana Bastašić, Romina Casagrande ter Paolo Malaguti.

Prijavljenih 65 pripovednih del
Ob teh so razglasili še dobitnico nagrade teritorija, ki gre v roke Carmen Pellegrino, ter še dve posebni omembi – poleg romana Marija Čuka je bila posebne omembe deležna tudi knjiga Giorgia Falca. Komisija je letos izbirala med 65 prijavljenimi pripovednimi deli, so sporočili iz založbe Mladika.

Mednarodno literarno nagrado Latisana per il Nord-Est podeljuje Občina Latisana v sodelovanju s tamkajšnjo knjižnico. Na razpis so prispela dela s celotnega italijanskega ozemlja, na natečaju sodelujejo uveljavljeni in znani italijanski romanopisci ter osrednje italijanske založbe.

Sploh prvi roman o požigu Narodnega doma
Roman Marija Čuka je v slovenskem izvirniku izšel letos spomladi pod naslovom Črni obroč, v italijanščini pa je pod naslovom Fiamme nere izšel v prevodu Martine Clerici. Knjiga je tako v slovenskem kot v italijanskem jeziku izšla pri založbi Mladika.

Gre za prvi roman o fašističnem požigu tržaškega Narodnega doma, monumentalne stavbe arhitekta Maksa Fabianija, v Trstu 13. julija 1920. Dejanje je na simbolni ravni pomenilo napad na celotni slovenski narod in širjenje fašizma po Evropi. Sicer prva leposlovna obravnava tega požiga je prišla izpod peresa Borisa Pahorja, ki ga je dejansko doživel kot sedemletni deček in je v noveli Grmada v pristanu dogodek predstavil skozi otroške oči.

"Ker sta v slovenski književnosti – nerazumljivo – požig in zločin, povzročena v mestu v zalivu, zanemarjena, sem si rekel, zakaj ne bi te tematike ob Borisu Pahorju, ki se je je lotil novelistično, jaz obdelal romaneskno," je ob izidu povedal Marij Čuk.

Marij Čuk (1952). Foto: BoBo
Marij Čuk (1952). Foto: BoBo

Začetek uničujočega pohoda fašizma
Zgodba v romanu se začne z zaljubljencema Ottom in Floro, ki prideta z Dunaja v Trst – mesto, ki od prve svetovne vojne naprej ni več avstro-ogrsko, temveč italijansko mesto. Trst se obiskovalcema kaže kot očarljivo, privlačno sredozemsko središče, kraj uživanja in prijetnih sprehodov.

Vendar Otto in Flora hkrati odkrivata vse bolj utesnjujoče, zagatne in na koncu strašljive poteze kraja, v katerem se krepijo ideje iredentizma, vsakršnega sovraštva proti Slovencem, Slovanom, pa tudi Avstrijcem in drugim tujcem. Fašizem začenja svoj uničujoči pohod, na začetku katerega je prav požig slovenskega Narodnega doma 13. julija 1920 v Trstu

Kot so še zapisali pri tržaški založbi Mladika, posebna omemba na mednarodni nagradi predstavlja potrditev kakovosti Čukovega romana in obenem priznanje založbi na vsedržavni ravni. Slovesna podelitev nagrad bo 11. septembra v gledališču Odeon v Latisani.