V poeziji se je s temami ogroženosti človeka in tradicionalnih vrednot sprva navezal na novo romantiko, a se nato usmeril v modernizem.

Pibernik se je rodil 2. septembra 1928 v Suhadolah pri Komendi. Maturiral je na gimnaziji Kranj leta 1949, leta 1955 pa je diplomiral iz slovenskega jezika in književnosti na ljubljanski univerzi.

Kmalu po diplomi se je zaposlil kot profesor na nižji gimnaziji Dobrovo v Brdih, kjer je deloval do leta 1958, nato pa je do upokojitve leta 1990 poučeval na gimnaziji v Kranju.

Svoja dela je začel objavljati leta 1950, prvo samostojno pesniško zbirko Bregovi ulice pa je objavil desetletje pozneje. Kritika je njegovo zgodnje pesništvo ocenila za novoromantično, pozneje se je približal modernizmu. Skupno je izdal sedem pesniških zbirk, nazadnje delo Svetloba timijan (2000). Je avtor treh avtobiografskih del Moj brat Avguštin, Začudene oči otroštva ter Drobci zamolklega časa. Iz publicistike so poznana njegova dela Med tradicijo in modernizmom, Med modernizmom in avantgardo ter Čas romana, ki so nastala na podlagi Pibernikove korespondence s sodobnimi slovenskimi literarnimi ustvarjalci, prvi dve s pesniki, zadnja s pripovedniki.

Avtor monografije o Kocbeku

Osrednja tema Pibernikovih raziskovanj so zamolčani pesniki iz časa druge svetovne vojne in po njej. Tako je napisal monografijo Slovenski dunajski krog 1941–1945 ter objavljal tudi njihove pesmi in prozo. Med drugim je izšla njegova antologija Jutro pozabljenih, prav tako je poskrbel za izdaje izbranih pesmi Franceta Balantiča, Ivana Hribovška in Franceta Kunstlja. Je tudi avtor monografije o Edvardu Kocbeku, knjige intervjujev z Zorkom Simčičem z naslovom Dohojene stopinje in biografije o Alojzu Rebuli.

Bil je član Društva slovenskih pisateljev in Slovenskega centra Pen ter častni član Slavističnega društva Slovenije in Celjske Mohorjeve družbe. Za svoje delo je prejel več nagrad. Leta 2013 je bil imenovan za častnega občana Mestne občine Kranj.