Andrej Brvar je bil član nekdanje legendarne mariborske peterice, v katero so spadali še France Forstnerič, Drago Jančar, Marijan Kramberger in Tone Partljič. Foto: BoBo
Andrej Brvar je bil član nekdanje legendarne mariborske peterice, v katero so spadali še France Forstnerič, Drago Jančar, Marijan Kramberger in Tone Partljič. Foto: BoBo
Andrej Brvar
"O tem, da sem letos prejel Prešernovo nagrado, lahko neskromno rečem, da je bil že čas (nasmešek). Vendar menim, da je z nagradami križ, saj bi jih morali dobivati mladi ustvarjalci. Za mlado osebo je lahko to velika spodbuda, vendar večinoma v mladih letih nihče še nima velikega opusa." Foto: Bobo

Kot je dejal v intervjuju ob prejetju nagrade, "je najhuje, ko starec začne popravljati stvari, ki jih je pisal kot mlad", in še: "V pravem trenutku moraš znati odnehati, tako kot v športu."

Kljub temu za zdaj, kot pravi, "dela svoje naprej", pri čemer se zaveda, da je glavnina njegovega dela že za njim. Ocenjuje, da je bilo preteklo delo dovolj samosvoje in da v marsičem kaže tudi pot naprej mlajšim.


Brvar se je v 45 ustvarjalnih letih podpisal pod deset pesniških zbirk. Velja za vitalista, saj se v njegovi poeziji doživetje življenja manifestira kot dejavno, fizično, kar se da konkretno dojemanje čudeža vsega živega. V mladostnem delu opusa je bil Brvarjev vitalizem robusten. Ko pa se je užitek v osvojitvi zdajšnjega trenutka, ki kot totaliteta življenja v vsej nazornosti zaživi s pesniškim poimenovanjem, srečal z zavestjo o minljivosti, se je robustnost obrusila do krhkosti, je zapisano v utemeljitvi Prešernove nagrade, ki jo je prejel februarja.

Brez verzov, brez rim
Brvar je tudi avtor prvega antološkega izbora slovenske pesmi v prozi. "Brez dvoma je namreč med sodobniki največji mojster takšnega (s)prehajanja in je žanr zaznamoval tako močno, kot je ta zaznamoval njega," je še pisalo v utemeljitvi.

Krepko zaznamoval mariborsko literarno sceno
Pesnik, publicist in dolgoletni urednik, rojen leta 1945 v Čačku, je diplomiral iz primerjalne književnosti in italijanščine na ljubljanski filozofski fakulteti. Večino časa je preživel v Mariboru, kjer je najprej služboval kot lektor v Mariborski knjižnici, nato kot urednik za izvirno leposlovje in humanistiko pri Založbi Obzorja in Založbi Litera, nazadnje pa je bil med drugim soustanovitelj založbe Beletrina.

Obsežen opus in mnoštvo priznanj
Od leta 1969 je objavil devet izvirnih pesniških zbirk in dva izbora za odrasle ter štiri knjige za mladino. Leta 2007 je izbor njegove poezije in razmišljanj o pesništvu izšel v zbirki Kondor. Za svoje delo je prejel več nagrad, med drugim Kajuhovo nagrado, nagrado Prešernovega sklada, Glazerjevo nagrado za življenjsko delo in veliko Prešernovo nagrado.

Kot so zapisali v utemeljitvi Glazerjeve nagrade, se je Brvar "v slovenskem prostoru uveljavil kot markanten pesnik z izrazito individualno poetiko, prodoren premišljevalec literarnih in kulturnih pojavov, zahteven urednik z jasno profilirano in prepoznavno uredniško politiko ter pobudnik odmevnih literarnih dogodkov".