Sorodna novica Marij Čuk: Črni obroč

Delo Marija Čuka (1952), ki je nedavno izšlo pod okriljem tržaške založbe Mladika, ima ob literarni vrednosti tudi še izjemno družbeno in ozaveščevalno vrednost. V slovenskem slovstvu je o požigu doma edini pisal le še Boris Pahor v noveli Grmada v pristanu.

Začetek pohoda škornja fašizma
Dogajanje Črnega obroča je postavljeno v Trst poleti leta 1920, kamor prideta zaljubljenca Otto in Flora z Dunaja. Trst od prve svetovne vojne dalje ni več avstro-ogrsko, temveč italijansko mesto.

Ta obmorski kraj se obiskovalcema kaže kot očarljivo, privlačno sredozemsko središče, kraj uživanja in prijetnih sprehodov. Hkrati pa odkrivata vse bolj utesnjujoče, zagatne in na koncu strašljive poteze kraja, v katerem se krepijo ideje iredentizma, vsakršnega sovraštva proti Slovencem, Slovanom, pa tudi Avstrijcem in drugim tujcem. Fašizem začenja svoj uničujoči pohod, na začetku katerega je prav požig slovenskega Narodnega doma 13. julija 1920 v Trstu, so v Kosovelovem domu povzeli vsebino dela.

Požig tržaškega Narodnega doma, v katerem so imela sedež osrednja društva tržaških Slovencev in druge ustanove. To dejanje velja za simbol začetka fašističnega nasilja nad tržaškimi Slovenci. Foto: Narodna in študijska knjižnica Trst
Požig tržaškega Narodnega doma, v katerem so imela sedež osrednja društva tržaških Slovencev in druge ustanove. To dejanje velja za simbol začetka fašističnega nasilja nad tržaškimi Slovenci. Foto: Narodna in študijska knjižnica Trst

Roman Črni obroč bodo predstavili drevi ob 18. uri v Kosovelovem domu Sežana, kjer prireditev prirejata Kosovelova knjižnica Sežana in Kosovelova spominska soba (Ljudska univerza Sežana) v sodelovanju z založbo Mladika ter ob soprirediteljstvu Glasbene šole Sežana. O knjigi bo spregovoril Martin Brecelj iz založbe Mladika, dogodek bo povezovala Nadia Roncelli.

Marij Čuk: Črni obroč

V sredo ob 20. uri bodo knjigo predstavili še v Štihovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani. Na dogodku bodo sodelovali Marij Čuk, prvi predsednik vlade samostojne Slovenije Lojze Peterle in zgodovinar Boris M. Gombač, sicer član mešane zgodovinske komisije za ugotavljanje slovensko-italijanskih odnosov. Tudi tao prireditev bo povezovala Nadia Roncelli, urednica založbe Mladika.

Prav na 100. obletnico požiga, torej 13. julija, pa se bosta v Narodnem domu sešla slovenski predsednik Borut Pahor in njegov italijanski kolega Sergio Matarella. Ob tej priložnosti bo Italija slovenski narodni skupnosti vrnila v last in upravo to Fabianijevo palačo v mestnem središču.

Zdajšnja lastnica poslopja je tržaška univerza, ki bo v zameno dobila poslopje nekdanje vojaške bolnišnice. Foto: Twitter/Slovenski klub
Zdajšnja lastnica poslopja je tržaška univerza, ki bo v zameno dobila poslopje nekdanje vojaške bolnišnice. Foto: Twitter/Slovenski klub