Trst je mesto, kjer že stoletja Italijani in Slovenci živijo skupaj.
Trst je mesto, kjer že stoletja Italijani in Slovenci živijo skupaj. "Slovenci in Italijani smo v tem prostoru poklicani, da skupno sobivamo in sodelujemo. K temu sta prav tako poklicani Slovenija in Italija, za kateri predstavlja visoka raven zaščite jezikovnih manjšin glavno osnovo za uspešno in perspektivno sodelovanje v sklopu skupnega evropskega prostora," so zapisali v Svetu slovenskih organizacij (SSO), eni izmed krovnih organizacij Slovencev v Italiji. Foto: Pixabay

Tržaška občinska uprava je praznik potrdila na predlog podžupana Paola Polidorija iz vrst desne stranke Liga 22. maja, občina Gorica pa je s sklepom, sprejetim v torek, 9. junija, 12. junij uvrstila med datume, pomembne za mesto.

V Trstu prvič praznovali t. i. dan osvoboditve

Tržaški Slovenci: Praznik razdvaja mesto
Tržaški Slovenci so prepričani, da gre za protiutež vračanju Narodnega doma slovenski skupnosti, ki mu skrajna desnica v občinski palači še vedno glasno nasprotuje. Praznik še bolj razdvaja mesto.

Na Velikem trgu dvig zastave
Zaradi ukrepov za zajezitev okužbe z novim koronavirusom so slovesnosti potekale ob omejeni udeležbi in z omejenim programom. Slovesnemu dvigu zastav na Velikem trgu so prisostvovali predstavniki občine, predsednik dežele Furlanije - Julijske krajine in predstavniki združenj Istranov. Na trgu se je zbralo okoli 200 ljudi. Le slabih 50 pa se jih je nato udeležilo še polaganja vencev v Parku spomina pod gradom svetega Justa.

Podžupan Polidori: Tito je hotel vpeljati komunizem
Tržaški podžupan Paolo Polidori, glavni pobudnik uvedbe novega dneva spomina, je ob tem med drugim poudaril, da je 12. junij 1945 pomemben mejnik, saj je končal trpljenje mesta. Po Polidorijevih besedah Tito ni hotel samo vpeljati komunizma, ampak tudi priključiti Trst k Jugoslaviji.

(Italijanska) oblast Trsta je prvič praznovala spomin na dan umika jugoslovanske (partizanske/komunistične) vojske iz mesta, ki se je zgodil 12. junija 1945. Fotografija je arhivska. Foto: AP
(Italijanska) oblast Trsta je prvič praznovala spomin na dan umika jugoslovanske (partizanske/komunistične) vojske iz mesta, ki se je zgodil 12. junija 1945. Fotografija je arhivska. Foto: AP

Predstavnik Unije Istranov Lacota si želi, da bi počastili spomin na vse žrtve pobojev
Spregovoril je tudi predsednik Unije Istranov Massimiliano Lacota, ki si je zaželel, da bi vsako leto na nedeljo po 8. maju počastili spomin na vse žrtve povojnih pobojev, ne glede na njihovo pripadnost, podobno, kot sta to pred kratkim v Kočevskem rogu storila slovenski predsednik Borut Pahor in premier Janez Janša. Popoldne je bil na Velikem trgu v Trstu tudi slovesen spust zastave. V Gorici pa so novi praznik zaznamovali v spominskem parku ob obeležju Goričanom, deportiranim ob koncu druge svetovne vojne.

Levosredinske stranke in organizacije slovenske narodne skupnosti kritične
Odločitev obeh občinskih uprav je sicer naletela na številne kritike, zlasti v levosredinskih strankah, organizacijah slovenske narodne skupnosti v Italiji in združenjih nekdanjih partizanskih borcev. Družbenopolitično društvo Edinost je za popoldne na tržaškem Borznem trgu napovedalo shod v počastitev drugega 12. junija; gre za 12. junij 1927, ko so se krajevni sekretarji fašistične stranke sešli in se odločili za ukinitev vseh slovenskih in hrvaških društev na Primorskem in v Istri.

Nov praznik v Trstu razdvaja

CasaPound: Ne miru ne odpuščanja za Titove teroriste in zločince
Medtem pa so privrženci skrajno desničarskega gibanja CasaPound ponoči na pročelje Kulturnega doma France Prešeren v kraju Boljunec pri Trstu nalepili transparent z napisom "12. 6. – Ne miru ne odpuščanja za Titove teroriste in zločince". Ta stavba sicer ni bila prvič tarča tovrstnih incidentov. Prvič so neznanci podobne transparente nanjo nalepili ob obletnici usmrtitve žrtev drugega tržaškega procesa, drugič pa ob 10. februarju, italijanskem dnevu spomina na žrtve fojb in eksodus.

Svet slovenskih organizacij: Slovenci in Italijani smo poklicani, da skupno sobivamo in sodelujemo
Iz ene od krovnih organizacij Slovencev v Italiji, Sveta slovenskih organizacij (SSO) pa so sporočili, da so zaskrbljeni zaradi akcije v Boljuncu. Pozvali so, naj se za dobro Tržaške in celotne dežele Furlanije - Julijske krajine pozornost in prizadevanja usmerijo v projekte, ki imajo kot cilj izgradnjo skupne in strpne prihodnosti v dobrobit mlajšim generacijam. Pri SSO-ju so še spomnili, da bomo v prihodnjih tednih doživeli pomembne dogodke, ki se bodo s svetlimi črkami zapisali v našo stvarnost. "Slovenci in Italijani smo v tem prostoru poklicani, da skupno sobivamo in sodelujemo. K temu sta prav tako poklicani Slovenija in Italija, za kateri predstavlja visoka raven zaščite jezikovnih manjšin glavno osnovo za uspešno in perspektivno sodelovanje v sklopu skupnega evropskega prostora," so zapisali.