Bralci bodo tako lahko brali nova dela Miriam Drev, Draga Jančarja, Katarine Marinčič, Andreja E. Skubica in Vladimirja P. Štefanca. Med knjigami, ki bodo prišle na knjižne police do konca leta, bodo tudi dela Angele Carter (Noči v cirkusu), Johna McGaherna (Tema), Fernanda Valleja (Brezno), Timurja Vermesa (Spet je tukaj) in Lidije Dimkovske (Rezervno življenje).

Preplet evropske in indijske kulture
Miriam Drev se bo predvidoma aprila oz. maja predstavila z romanom Nemir, ki je postavljen v trikotnik Slovenije, Madžarske in Avstrije, vmes pa so vpleteni tudi utrinki z indijske podceline. Pripovedovalki, pripadnici dveh kultur, Slovenka Ema in Indijka Sangita, spregovorita o sebi in svojem odnosu z moškim, beguncem iz Madžarske po zatrti revoluciji leta 1956, prva z zornega kota sprva radožive, nato pa čedalje bolj zapletene partnerske intime, druga iz dolgoletnih prijateljskih izkušenj.

Svet tajkunov in korupcije
Andrej E. Skubic se po s kresnikom nagrajenem romanu Koliko si moja? podaja v svet političnega tajkunstva in korupcije. Samo pridi domov (izid je načrtovan za april, maj) je preplet kriminalke in drame, a čeprav v njej srečujemo mesta, ki so nam znana iz javnega življenja, pa se roman ne spogleduje s političnim aktualizmom.

O lažnivosti avtobiografij
Katarina Marinčič je zadnja ženska avtorica, ki je prejela nagrado kresnik, in sicer leta 2002 za delo Prikrita harmonija. Njen četrti roman, ki bo prišel na police jeseni, nosi naslov Po njihovih besedah, v njem pa se prepletajo zgodbe, ki izhajajo iz treh avtobiografskih zapisov. Osnovni vezni element pripovedi je pisateljev razmislek o lažnivosti oziroma resnicoljubnosti avtobiografij.

Ideali, ki ne najdejo poti v realnost
Goslač Draga Jančarja prinaša zgodbo mladega violinista, ki želi živeti v skladu s svojimi umetniškimi ideali in privzgojenimi moralnimi načeli, a mu usoda pri tem ni naklonjena. To je potovanje skozi družbeni blodnjak slovenske in evropske sedanjosti: vsaka vrata, ki se odprejo, se v istem trenutku začnejo zapirati … Roman bo predvidoma izšel septembra ali oktobra.

Odraščanje v plitkem svetu
Peti slovenski roman, ki ga bo izdala založba, je roman z nenavadnim naslovom Sem punk čarovnica, Debela lezbijka in ne maram vampov. Vladimir P. Štefanec predstavlja najstnico Dašo, mirno in prijazno dekle, ki vedno pazi, da ne bi koga užalila ali prizadela, česar pa ji okolica ne vrača enako. Odrašča v svetu plitvih kulturnih vzorcev in velikih socialnih razlik.

Slovenski romanopisni kvintet v leposlovju dopolnjujeta še Jančarjeva esejistična zbirka Pisanja in znamenja in pesnitev Nika Grafenauerja z ilustracijami Jožeta Ciuhe z naslovom Kraljice mačke, ki prihaja na knjižne police marca ali aprila.

Za prevode poskrbeli izkušeni starejši in zelo nadarjeni mlajši prevajalci
Kot so zapisali v založbi, so romane in kratko prozo, ki sicer predstavljajo približno polovico izdanih knjig, prevedli izkušeni starejši prevajalci, kot so Maja Kraigher, Ferdinand Miklavc in Maja Novak, ali pa mladi in zelo nadarjeni prevajalci, kot sta Ana Jasmina Oseban in Ignac Fock.

"A ker kakovostna literarna dela na Slovenskem že tradicionalno veljajo za "nekomercialna" in jih v mnogo manjšem obsegu kot trivialne knjige nabavljajo celo javne knjižnice, moramo poudariti, da nam izid skoraj vseh omogočajo sofinancerji, kot so Javna agencija za knjigo RS (JAK), Izvajalska agencija za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo (EACEA), Irski sklad za literarno izmenjavo (ILE) in drugi," so še zapisali pri založbi.

Knjiga Boža Repeta o Milanu Kučanu
Obiskovalci bodo lahko brali tudi življenjsko zgodbo plesalke Isadore Duncan, baletnika in koreografa Mauricea Béjarta, misleca Karla Marxa ter pevke in igralke Vere Gran. Kot so poudarili v založbi, bo veliko pozornosti med bralci gotovo požela knjiga zgodovinarja Boža Repeta o prvem slovenskem predsedniku Milanu Kučanu.

Pogled v preteklost bodo ponudile tudi Slovenska zgodovina uglednih zgodovinarjev Petra Štiha, Vaska Simonitija in Petra Vodopivca, Mesto brez spominov, monografija o javnih spomenikih v slovenski prestolnici Božidarja Jezernika ter prevod knjige Keitha Lowa Podivjana celina, izjemne študije, ki razkriva, kaj se je v resnici dogajalo v povojni Evropi, tudi na tleh Jugoslavije.

Med deli, ki jih izpostavljajo v založbi, je tudi nova izletniška zgodba Željka Kozinca, najbolj priljubljenega sopotnika po najlepših kotičkih Slovenije.