Z ukrepi so tudi zaščitile predvsem gospodarstvo in ekonomijo, na kulturo pa gledale kot na nekaj, kar ni bistveno. Tako so bile v Franciji denimo knjigarne zaprte leto dni, je dodal.

Spire je bil eden od sodelujočih na današnji okrogli mizi Prihodnost svobode?, ki so jo v sklopu 53. mednarodnega srečanja pisateljev na Bledu pripravili v Slovenskem centru PEN.

Sedež Slovenskega centra PEN. Foto: MMC RTV SLO/Miloš Ojdanić
Sedež Slovenskega centra PEN. Foto: MMC RTV SLO/Miloš Ojdanić

Okroglo mizo je uvedla pesem Borisa A. Novaka Svoboda je glagol, ki je po besedah predsednice Slovenskega centra PEN Tanje Tuma postala neuradna himna petkovih protestov. Novak, tudi podpredsednik Mednarodnega PEN-a, jo je prebral v slovenščini, francoščini in angleščini.

Bled bodo zasedli literarni ustvarjalci: 53. mednarodno srečanje pisateljev

Beloruska pesnica in prevajalka Marija Martisevič, članica upravnega odbora Beloruskega centra PEN, je menila, da je v Belorusiji pandemija neposredno vplivala na dogajanje leta 2020 in na proteste. Enega od razlogov, da so ljudje postali tako družbeno dejavni, vidi v odzivu predsednika Aleksandra Lukašenka na pandemijo koronavirusne bolezni, češ da virus ne predstavlja težave. Drugi pa je, da je vlada popolnoma ignorirala pandemijo in da se je za zbiranje sredstev za zaščitno opremo pravzaprav organizirala civilna družba. Ljudje so tako nekaj mesecev pred volitvami dobili občutek, da se lahko organizirajo in da lahko tudi marsikaj dosežejo. Zaradi represije so se sicer zdaj protesti po njenih besedah premaknili v podtalje, a avgust 2020 je prinesel spremembe, ki jih ni mogoče zaustaviti, je dodala.

Neodvisni novinarji v Belorusiji so združeni v boju proti diktaturi
Režim v Belorusiji sicer po besedah Marije Martisevič že pol leta uničuje neodvisno novinarstvo; zapirajo denimo celotne ekipe zaposlenih v medijih. Kot je poudarila, so neodvisni mediji potrebni, sicer prevzamejo vlogo družbeni mediji, s čimer se poveča možnost dezinformacij. Neodvisni novinarji v Belorusiji so združeni v boju proti diktaturi, vendar je, kot je poudarila, vsaka sprememba v politiki šele začetek, pomembno je, da se izobrazijo tudi posamezniki.

V PEN-u kritični do slovenske zunanje politike, ki "se je postavila na močnejšo stran v spopadu"

Novinarka in predsednica Društva novinarjev Slovenije (DNS) Petra Tušek Lesjak pa je v uvodu spomnila, da je bil v Sloveniji na začetku pandemije z ukrepi onemogočen dostop do časopisov, kar bi lahko po njenih besedah enačili z dostopom do kritične misli. V nadaljevanju je predstavila položaj Slovenske tiskovne agencije (STA), ki še vedno ostaja brez proračunskih sredstev za izvajanje javne službe, pri čemer gre po njenih besedah za "načrtno izstradanje ene temeljnih institucij demokratičnega medijskega prostora".

Kot je še povedala, se je sicer izkristaliziralo, da je v Sloveniji ogromno verodostojnega novinarstva, ki se je v pandemični krizi pokazalo kot ključno za informiranost državljanov.

Potekala je tudi okrogla miza mednarodnega odbora Pisatelji za mir na temo Pisatelj v akciji – protest ali dialog?.

Naj bodo pisatelji le opazovalci in opisovalci dogajanja?
Stalni tajnik odbora Edvard Kovač (Slovenski PEN) je dejal, da ljudje protestirajo po vsem svetu, vprašanje pa je, ali naj bodo pisatelji le opazovalci in opisovalci dogajanja ali naj se odločijo za akcijo – protest ali dialog.

Pisatelj po njegovih besedah prinaša tudi upanje. Ne zahteva samo svobode govora, ampak tudi bratstvo. Seveda vrednote postavljamo različno, a se moramo, kot pravi Kovač, dogovoriti, katera je tista temeljna vrednota. "Najbrž je to spoštovanje vsakega človeka. In če se za to zavzemamo in to uzakonimo, potem ima naša in vsa zahodna družba prihodnost in tudi upanje obstaja," je sklenil.

Veera Tyhtila (Finski Pen) je povedala, da so pred tednom dni na Finskem potekale mirne demonstracije kulturnikov pred parlamentom, ki jih sama vidi kot dialog. Vlada je namreč prisluhnila protestnikom.

Vodenje Slovenskega centra PEN prevzema Tanja Tuma

Populizem ni nekaj novega
Kot je poudarila, sta tako protest kot dialog pomembna, a sta trenutno oba ogrožena. Tudi znotraj demokratičnih držav obstajajo totalitaristična gibanja, ki so nasprotna vladavini prava in ogrožajo demokracijo. Evropa si sicer prizadeva za vladavino prava, a položaj je po posameznih državah različen. Spomnila je, da populizem ni nekaj novega, začel se je pojavljati pred dvema desetletjema. A tedaj je izhajal iz ljudstva, zdaj pa so populisti javne osebe, ki podpirajo desno politiko. Kot je poudarila, je novi obraz populizma grožnja za demokracijo.

Predsednica Slovenskega centra PEN Tanja Tuma meni, da mora biti pisatelj iskren in se ne sme omejevati. Menila je tudi, da pisatelj prej protestira kot išče dialog, medtem ko v družbi mora potekati dialog.

"Postati moramo zagovorniki planeta."
Danes so tudi predstavili izjavo, ki se dotika izkoriščanja naravnih virov in posledično vse večje revščine. Po besedah Tanje Tuma želijo doseči, da bi se Mednarodni PEN začel posvečati tudi okoljski problematiki. Da pa bo ta prišla v pore vseh 145 centrov, bi bilo potrebno, da se z njo dopolni temeljno listino Mednarodnega PEN-a, je še povedala.

Kot so zapisali v apelu članicam in članom Mednarodnega centra PEN: "Spremeniti se moramo v zagovornike ne le svobode govora in človekovih pravic, ampak življenja nasploh. Postati moramo zagovorniki planeta."