Paul Verlaine in Arthur Rimbaud s svojima pesniškima opusoma nista zaznamovala le celotnega modernizma, ampak večino kasnejših generacij, vključno s svetom rocka in popa. Foto: AP
Paul Verlaine in Arthur Rimbaud s svojima pesniškima opusoma nista zaznamovala le celotnega modernizma, ampak večino kasnejših generacij, vključno s svetom rocka in popa. Foto: AP
Verlaine in Rimbaud
Delček slovitega portreta druščine pariških umetnikov, ki so si rekli Les Villarns Bonshommes (lopovske dobričine): Verlaine je bil, tako zgodovina, skoraj groteskno grd, Rimbaud pa androgino nežen in lep.
Na desni lahko vidite edino ohranjeno fotografijo Rimbauda v odraslih letih. Okrog leta 1880 je bila posneta v hotelu v Adenu v Jemnu.
Na desni lahko vidite edino ohranjeno fotografijo Rimbauda v odraslih letih. Okrog leta 1880 je bila posneta v hotelu v Adenu v Jemnu. Foto: AP

Pri Christie's se nadejajo, da bi za revolver lahko 30. novembra, ko bo dražba, iztržili tudi do 60 tisoč evrov.

Paul Verlaine je revolver kupil v Bruslju 10. julija 1873, trdo odločen, da bo končal svojo strastno ljubezensko zvezo z najstniškim ljubimcem Rimbaudom. Zaradi Arthurja je namreč 29-letni pesnik zapustil svojo prav mlado ženo Mathildo in otroka.

Usodna ljubezen
Dokončen udarec Verlainovemu zakonu je zadal ravno vstop Rimbauda v njegovo življenje leta 1871. Z deset let mlajšim pesnikom sta postala nerazdružljiva, hkrati pa je bil Verlaine vse bolj neusmiljen do svoje žene, na katero se je spravil celo v visoki nosečnosti. Klavrno luč meče na Verlaina tudi anekdota, ki opisuje, kako se je januarja leta 1872 spravil na svojega dobra dva meseca starega sina in poskušal zadaviti ženo. Izbruhom nasilja je vedno znova sledilo kesanje, in Mathilda mu je tudi odpustila. Pesnik pa je bil vedno znova razpet med bohemskim življenjem v Rimbaudovi družbi in izpolnjevanjem zakonskih dolžnosti ob Mathilde. Ko poleti istega leta Mathilde zboli, se Verlaine odpravi po zdravila, na poti pa sreča Rimbauda in odpravita se v Belgijo.

Ni in ni se pustil odgnati
Po neuspelem Mathildinem poskusu, da bi moža pripeljala domov, pesnika jeseni odpotujeta v Anglijo. Njun burni odnos, podkrepljen z izdatnim uživanjem opija in absinta, se izteče leta 1873, ko Rimbaud sledi Verlainu v Bruselj in ga tam dokončno zapusti. Starejši umetnik je po vrsti prepirov pijan prikolovratil v hotel; sledilo je pijansko kričanje in jokanje. Kot je kasneje pričal Rimbaud, je Verlaine nenadoma na plano potegnil revolver in dramatično izjavil: "Tako te bom naučil, kako oditi!" Z enim strelom ga je samo laže ranil v roko, z drugim je popolnoma zgrešil.

A kljub vsemu ljubimec ni sprejel zavrnitve. Potem, ko so mu v bolnišnici oskrbeli rano, je ponovno našel Verlaina in ga prosil, naj se vrne k njemu. Starejši pesnik, ki se je vse življenje predajal raznim odvisnostim, je vanj na ulici ponovno usmeril revolver. Ustavil ga je mimoidoči policist.

Verlaine je bil obsojen na dve leti ječe, v času prestajanja kazni pa se je spreobrnil v katoliško vero. Mnogi menijo, da je to storil le zato, da bi ujezil Rimbauda. V zaporu je Verlaine napisal 32 pesmi, ki so bile med drugim objavljene v zbirkah Modrost ter Nekoč in nedavno.

Pri dvajsetih letih poezijo obesil na klin, a zapustil dovolj navdiha za cele generacije pesnikov
Rimbaud se je nato vrnil na domače posestvo v Roche, kjer je dokončal svoje delo Obdobje v peklu. Napisal je še zbirko Iluminacije in se pri 20 letih poslovil od poezije. Bil je navdih kulturnemu gibanju v šestdesetih letih minulega stoletja. Med svoje vzornike so Arthurja Rimbauda prištevali Pablo Picasso, André Breton, Jean Cocteau in Allen Ginsberg, pa tudi Bob Dylan in Jim Morrison.