Nagrado Dublin Literary Award, ki jo podeljujejo v angleščini napisanim ali v angleščino prevedenim delom, bodo letos podelili sedemindvajsetič, piše na spletni strani nagrade.

Foto: Istros Books
Foto: Istros Books

Za literarno nagrado dublin, ki jo sponzorira mesto Dublin, predloge za nominacijo pošiljajo splošne knjižnice z vsega sveta. Mazohistko (The Masochist) so predlagali v Mariborski knjižnici, Figo (The Fig Tree) pa v Mestni Knjižnici Ljubljana, pri nominaciji pa se jim je pridružila tudi Mestna Knjižnica Rijeka.

Gre za najdragocenejšo vsakoletno nagrado za leposlovje, objavljeno v angleščini, saj je vredna 100.000 evrov. Če je zmagovalna knjiga prevod v angleščino, prejme avtor oz. avtorica 75.000 in prevajalec oz. prevajalka 25.000 evrov.

94 knjižnic iz 40 držav

Letos je poleg slovenskih romanov nominiranih še 28 prevodov romanov, ki so bili v izvirniku napisani v 19 jezikih, nominiralo pa jih je 94 knjižnic iz 40 držav v Afriki, Evropi, Aziji, ZDA in Kanadi, Južni Ameriki ter Avstraliji in Novi Zelandiji, so zapisali organizatorji. 16 nominiranih romanov je prvencev.

Katja Perat (1988) je trenutno doktorska študentka primerjalne književnosti in kretivnega pisanja na Univerzi Washington v St. Louisu. Je avtorica pesniških zbirk Najboljši so padli (2011) in Davek na dodano vrednost (2014). Foto: Luka Hvalc/Val 202
Katja Perat (1988) je trenutno doktorska študentka primerjalne književnosti in kretivnega pisanja na Univerzi Washington v St. Louisu. Je avtorica pesniških zbirk Najboljši so padli (2011) in Davek na dodano vrednost (2014). Foto: Luka Hvalc/Val 202

Roman Mazohistka je v slovenščini izšel leta 2018 pri založbi Beletrina. V angleškem prevodu je roman izšel pod naslovom The Masochist leta 2020 pri Istros Books. Prevod podpisuje Michael Biggins.

Roman Figa pa je v slovenščini izšel leta 2016, prav tako pri založbi Beletrina. Leta 2017 je bilo delo nagrajeno z Župančičevo nagrado in z nagrado kresnik. V angleščino ga je za založbo Istros Books pod naslovom The Fig Tree leta 2020 prevedla Olivia Hellewell.

Oba romana sta doživela odrsko priredbo, Mazohistko je na oder novomeškega Anton Podbevšek Teatra postavil Nejc Gazvoda, Figo pa je na oder ljubljanske Drame postavil Luka Martin Škof, dramatizacijo pa je naredila Simona Hamer.

Dogajalni okvir Mazohistke sega približno v obdobje med letoma 1874 in 1912, pripoved pa je posredovana skozi prvoosebno perspektivo Nadežde Moser, "volčjega otroka" in fiktivne posvojenke slovitega Leopolda von Sacher-Masocha, je v recenziji romana za Radio Slovenija zapisala Ana Geršak. "Odnose v Mazohistki definirata predvsem trk prepričljivo izrisanih značajev in njihov družbeni položaj, kar avtorica zaokroženo navezuje na vprašanje spola in s tem na osrednjo tezo romana," še piše.

Goran Vojnović (1980) je pisatelj in filmski režiser, avtor romanov Čefurji raus!, Jugoslavija, moja dežela, Figa in Đorđić se vrača, trikratni kresnikov nagrajenec, med drugim prejemnik prestižne literarne nagrade angelus (2020). Foto: SOJ RTV SLO/Mankica Kranjec
Goran Vojnović (1980) je pisatelj in filmski režiser, avtor romanov Čefurji raus!, Jugoslavija, moja dežela, Figa in Đorđić se vrača, trikratni kresnikov nagrajenec, med drugim prejemnik prestižne literarne nagrade angelus (2020). Foto: SOJ RTV SLO/Mankica Kranjec

Kajti v središču zanimanja Fige so predvsem posamezniki s svojimi individualnimi, neponovljivimi zgodbami, ujeti v vsakdanje zagate, ki se pod krošnjo naslovne fige razraščajo v metafore za vse, kar njihove usode sprevrača od partikularnega k univerzalnemu, pa je Ana Geršak zapisala ob romanu Figa. "Vprašanja jezika, spomina, fikcije, razrednega boja, tujskosti v družbenih, a tudi v najintimnejših konstelacijah niso bila pri Vojnoviću še nikdar izrečena s tako bolečo ostrino."

Zmagovalca bo razglasila županja Dublina

Ožji izbor bodo razkrili 22. marca, zmagovalca pa bo razglasila županja Dublina in pokroviteljica nagrade Alison Gilliland 19. maja 2022 v okviru otvoritvenega dne Mednarodnega literarnega festivala Dublin.

Alison Gilliland je v govoru ob predstavitvi dolgega seznama poudarila, da je Dublin "s svojo bogato literarno dediščino in uspešno sodobno sceno s to literarno nagrado ustvaril most med svetovnimi kulturami."