V Weimarju, mestu s 66.000 prebivalci v osrčju nemške dežele Turingija, sta zgoščeni evropska zgodovina in kultura, ta zlasti iz obdobja razsvetljenstva in romantike. Weimarska knjižnica vojvodinje Anne Amalie hrani dela svetovne kulturne dediščine. Več sto let stare knjige so tako dobro ohranjene, da jemljejo dih.

Restavrirana rokokojska ovalna dvorana v svetlomodri in zlati barvi, ki je tudi na seznamu Unescove kulturne dediščine, je srce knjižnice, poimenovane po mecenki, vojvodinji Anni Amalii. Uradna letnica knjižnice je 1691. Od konca 18. stoletja jo je vodil Johann Wolfgang Goethe. V tistem času se je knjižnica ponašala z 80.000 izvodi, danes jih ima 1,1 milijona.

"Lahko rečem, da imamo dokumentarno dediščino z vseh delov sveta," je za Televizijo Slovenija povedal direktor knjižnice Anna Amalia v Weimarju Reinhard Laube. "Sem spada predvsem popolna izdaja Lutrovega Svetega pisma iz leta 1534 z izjemnimi ilustracijami iz delavnice Cranach. To bi bilo vsekakor vredno omeniti poleg del iz obdobja okrog 1800, ki so razstavljena v Goethejevi nacionalni knjižnici Wolfganga Goetheja, pa tudi del iz poznejšega obdobja, ko je Weimar postal kraj zbiranja velikih umov, med njimi Friedricha Nietzscheja, ki je zadnja leta svojega življenja preživel tukaj v bližini," še pove.

Pred uničenjem rešenih sedem milijonov listov
V knjižnico so zahajali tudi Herder, Schiller, Leser – to je bilo obdobje weimarske klasike. Znamenito knjižnico, znano tudi po stolpu, kakršnih ni veliko, je pred natanko 20 leti skoraj uničil požar zaradi okvarjene električne napeljave. Uničenih je bilo približno 50.000 zvezkov. Knjižnico so nato obnovili v treh letih. "Rešili smo približno sedem milijonov listov. Od teh jih je približno pet milijonov mogoče restavrirati. Do leta 2028 pa skušamo restavrirati približno štiristo tisoč listov," pravi direktor knjižnice.

Goethejev prizidek vodi do vojvodovega stolpa, ki ga krasi 12-metrsko polžasto stopnišče. Zgrajeno je brez enega samega žeblja, je leta 1912 opazil Franz Kafka. V sredini pa je zakladnica znanja o vrtnarjenju od 16. stoletja dalje, tudi angleški Botanical Cabinet z začetka 19. stoletja.
Slovensko veleposlaništvo v Nemčiji in Slovenski kulturni center v Berlinu sta knjižnici Anne Amalie v Weimarju v imenu Slovenske akademije znanosti in umetnosti podarila slovenski izvod Biblie Slavice. Gre za faksimile prvih Trubarjevih in Dalmatinovih prevodov svetopisemskih besedil v slovenščino.

"Hvaležni smo SAZU-ju, da je dal pobudo. Z veseljem smo jo izvršili. Nadejamo se, da bo današnji dan pripeljal do novih institucionalnih povezav v prihodnje na področju raziskovanja in kulturnega sodelovanja med državama," je ob tem za Televizijo Slovenija dejala veleposlanica Slovenije v Nemčiji Ana Polak Petrič.

Knjižnica Anne Amalie je odprta za obiskovalce. Njen sodobnejši del je v drugi stavbi. Vanjo zahaja veliko raziskovalcev in zgodovinarjev. Zdaj bodo v roke lahko vzeli tudi Trubarjeve in Dalmatinove prevode Biblije.