V nedeljo, 4. septembra, bo prvi program TV Slovenija ob 22.30 predvajal dokumentarni film avstralskega Slovenca Florjana Auserja z naslovom Avstralski Slovenci o Sloveniji. Osrednja tema štiridesetminutnega dela so prizadevanja naših rojakov v Avstraliji za samostojnost Slovenije in njeno priznanje v njihovi novi domovini.

O njihovem delovanju v tem času priča tudi skoraj 900 strani dolga (in štiri kilograme težka) kronika avtorice Drage Gelt, tudi neutrudne učiteljice slovenščine v Avstraliji. Uvodnik za knjigo Od sanj do resničnosti je napisal Alfred Brežnik, častni generalni konzul Slovenije v Novem Južnem Walesu, ki je v oddaji Odmevi med drugim spregovoril o tem, na kaj je v tistem obdobju sam najbolj ponosen. "Najbolj sem ponosen na to, da sem dočakal trenutek, ko je Slovenija prvič v stoletjih, če ne tisočletjih, imela možnost, da se bodo naše sanje uresničile. Ponosen sem na to, da sem bil zraven, da sem doživel in bil celo aktiven pri vsem tem, kar se je dogajalo pred dvajsetimi leti."

Izčrpen arhiv, ki izseljencem pomaga pri iskanju korenin
Brežnik, ki v Avstraliji živi že 50 let, je dejaven še danes: v Sloveniji je pravzaprav na delovnem obisku; sprejel ga je tudi minister za Slovence v zamejstvu Boštjan Žekš. Med drugim sta spregovorila o prihodnosti, torej, digitalizaciji zgodovinskega arhiva Slovencev v Avstraliji (The Historical Archives for Slovenian Australians - HASA), iz katerega so avtorji črpali gradivo za omenjena kroniko in dokumentarec. Arhiv, ki je eden najpopolnejših tovrstnih pripomočkov, je bil ustanovljen s pomočjo SAZU-ja.

Na vprašanje, ali se je pogled Slovencev v Avstraliji na Slovenijo v zadnjih dveh desetletjih kaj spremenil, Brežnik odgovarja z zadovoljnim "absolutno". "Slovenci so zdaj veliko bolj ponosni. Pred dvajsetimi leti, pod bivšo Jugoslavijo, skoraj nihče ni hotel reči, da je Slovenec oz. Jugoslovan. Jugoslovanskih društev ni bilo, samo slovenska. Bili smo emigranti brez identitete - zdaj jo seveda imamo. Slovenci smo." Prav tako ponosni na svojo narodnost so po Brežnikovih besedah mladi Slovenci, ki so v Avstraliji odrasli po osamosvojitvi: "Vsi hočejo imeti slovenske potne liste - od tistih, ki štejejo preko 80 let, pa do druge in tretje generacije."

Vzdrževanje organizacij sicer stane, a mladi čutijo odgovornost
"Ko na konzulatu Avstralci prosijo za turistične informacije in nato potujejo v Slovenijo, se najbolj razveselim, ko mi rečejo: "Nismo vedeli, da je to tako lepa dežela," pravi Brežnik, ki opaža, da zdaj v matično domovino potuje dosti več ljudi kot včasih, ko je bilo to finančno dosti težje izvedljivo. Skupnost je danes namreč gospodarsko močnejša, kot je bila pred dvajsetimi leti - tega pa ne moremo trditi za njene organizacije. "Gradilo se je pred petdesetimi, štiridesetimi, tridesetimi leti. Milijonska premoženja imamo, ki so bila zgrajena s prostovoljnim delom in prispevki, imamo pa tudi težave z vzdrževanjem teh poslopij."
A častni konzul ostaja optimist: "Druga generacija je študirala v Avstraliji, ima drug krog ljudi, prijateljev in tako dalje. Prvi imigranti smo se družili, da smo ustvarili domove. Druga generacija je medtem odrasla, in prepričan sem, da bodo, ko se bodo upokojili, za nami prevzeli vajeti."

Novodobni emigranti se v slovensko skupnost ne vključujejo
Ker ji gre tudi v teh svetovnokriznih časih dobro, je Avstralija še vedno priljubljen cilj novodobnih emigrantov, tako iz razvitega dela Evrope kot iz južne Afrike in celo Amerike. Natančnih podatkov, koliko je med temi priseljenci Slovencev, veleposlaništvo v Avstraliji nima, se pa številka giblje okrog 200. To so po Brežnikovih besedah predvsem mladi, izobraženi, samozavestni ljudje, "ki ne potrebujejo ne konzulata ne veleposlaništva". Ker v nov svet pridejo za svojo službo, se po navadi ne skušajo posebej vključiti v slovensko skupnost.
Brežnikov optimizem tako velja predvsem za drugo in tretjo generacijo Slovencev, rojeno v Avstraliji. Prepričan je, da bodo prosperirali podobno kot Slovenci v Clevelandu. "Ni najpomembnejši jezik, ampak občutek, da si Slovenec. In to je ostalo."