Goran Stefanovski je tudi član Mednarodnega centra PEN in Evropskega kulturnega parlamenta ter Makedonske akademije znanosti in umetnosti (MANU). Foto: Canterv+bury Christ Church University
Goran Stefanovski je tudi član Mednarodnega centra PEN in Evropskega kulturnega parlamenta ter Makedonske akademije znanosti in umetnosti (MANU). Foto: Canterv+bury Christ Church University

Zbirka obsega štiri drame tega makedonskega dramatika, scenarista in teoretika, Divje meso (1979), Tetovirane duše (1985), Hotel Evropa (2000) in Demon iz Debar Maala (2006), ki jih je v slovenščino prevedel Aleš Mustar, pod spremno besedo pa se je podpisala Lidija Dimkovska.

O avtorju, ki je lanski dobitnik srednjeevropske Vilenice, so v založbi med drugim zapisali, da ga odlikuje zlitje starih mitov in sodobnih mitemov, pletež aktualnega čutenja skozi tkivo tradicionalnih zgodb in pripoved z veščo, vedno živo dramatično žilico.

Dramatika, ki je previharila makedonski teater
Prav njegove drame so v 70. letih revolucionirale makedonski teater, uprizoritve pa so doživele tudi zunaj makedonskih meja. Slovensko občinstvo je do zdaj lahko videlo Let na mestu (SLG Celje, režija Mile Korun), HI-FI (MGL, režija Zvone Šedlbauer) in Bakanalije (Primorsko dramsko gledališče Nova Gorica, režija Sebastijan Horvat). Dramatika Stefanovskega pa je dokazala, da je privlačna tudi za televizijske in filmske priredbe.

Stefanovski, ki je več let predaval na univerzah v Skopju in Stockholmu, zdaj pa je profesor scenaristike na univerzi v Canterburyju, se podpisuje tudi pod znanstvena in leposlovna dela ter eseje in članke.