Pisatelj s svojim delom zmeraj konstruira svoje življenje, je razmišljal eden najpomembnejših avtorjev povojne švicarsko-nemške književnosti Max Frisch. Foto: Študentska založba
Pisatelj s svojim delom zmeraj konstruira svoje življenje, je razmišljal eden najpomembnejših avtorjev povojne švicarsko-nemške književnosti Max Frisch. Foto: Študentska založba
Max Frisch
Montauk velja za najbolj intimno knjigo Maxa Frischa, ki je v njej strnil svoja razmišljanja o ljubezni, slovesu, ljubosumju in zakonu, z odnosom med moškim in žensko pa se je ukvarjal tudi v svojih drugih delih. Kot pravi urednik pri Študentski založbi Aleš Šteger, delo Stiller pripoveduje o moškem, ki je zatajil svojo preteklost, Homo Faber je roman o usodi, ki ji ni mogoče uiti, Naj mi bo ime Gantenbein pa je vivisekcija nekega ljubezenskega razmerja. Foto: Študentska založba
Homo Faber
Po romanu Homo Faber je leta 1991 filmsko priedbo psonel režiser Volker Schlöndorff
Ob 100. obletnici Maxa Frischa

V letu, ko mineva sto let od rojstva tega pomembnega švicarskega romanopisca in dramatika druge polovice 20. stoletja, je Študentska založba izdala pet njegovih del, da bi delo klasika moderne književnosti ponovno priklicali v zavest slovenskih bralcev. V ta namen pripravljajo tudi mednarodni simpozij in cikel treh filmov v Cankarjevem domu.
V zbirki Beletrina je izšel ponatis štirih njegovih romanov Montauk, Homo Faber, Naj mi bo ime Gantenbein in Stiller. Slednji je izšel v slovenščini v šestdesetih letih, prevedla pa sta ga Vital Klabus in Edvard Kocbek.
Dopolnjeno z enim od viškov nemške povojne literature
Ob tokratni izdaji so romane dopolnili z izdajo Frischevih dnevniških zapisov, nastalih med letoma 1966 in 1971, prav tako v Klabusovem prevodu, po Štegrovih besedah pa predstavljajo enega od viškov nemške literature po drugi svetovni vojni.

Program simpozija najdete tukaj.

Ko se modernizem prevesi v postmodernizem
O življenju in delu Maxa Frischa se bodo slovenski poznavalci in ljubitelji njegove literature ter gostov iz Švice in Nemčije pogovarjali tudi na simpoziju, ki bo potekal v torek ob 13.00 v Cankarjevem domu. Beseda bo tekla o Frischevem političnem angažmaju, njegovem soočenju Evrope in Amerike, njegovi dramatiki in pisateljski osami. Podana bosta tudi analiza njegovih dnevnikov in pisem ter pogled na Frischa kot avtorja na meji med modernizmom in postmodernizmom. Srečanje bo vodila Vesna Kondrič Horvat s Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, spregovorili pa bodo tudi Remy Charbon, Neva Šlibar, Andrej Blatnik, Špela Virant, Aljoša Harlamov in Edwin Zahn.
Simpozij bo sklenila projekcija filmske priredbe romana Homo Faber, v katerem igrata Sam Shepard in Julie Delpy. S filmom, ki je po mnenju organizatorke simpozija s Študentske založbe Renate Zamida eno najboljših ekranizacij literature, pa se bo zaključil tudi filmski cikel. V okviru tega si bo mogoče ogledati še dokumentarca Državljan Frisch in Max Frisch: Dnevnik I-III.
Ob 100. obletnici Maxa Frischa