Susan Sontag, ena vodilnih intelektualk 20. stoletja, je za svoja dela prejela številne nagrade, med drugim nagrado National Book Award for Fiction in Jerusalem Prize. To na jeruzalemskem mednarodnem knjižnem sejmu podeljujejo avtorjem, ki se v svojih delih osredotočajo na osebno svobodo. Foto: EPA
Susan Sontag, ena vodilnih intelektualk 20. stoletja, je za svoja dela prejela številne nagrade, med drugim nagrado National Book Award for Fiction in Jerusalem Prize. To na jeruzalemskem mednarodnem knjižnem sejmu podeljujejo avtorjem, ki se v svojih delih osredotočajo na osebno svobodo. Foto: EPA

Resnica je ravnovesje. A nasprotje resnice, torej neravnovesje, ni nujno laž.

Susan Sontag
Leta 2003 je prejela nagrado asturijskega princa za književnost. Foto: EPA

Zdrava pamet je udobna laž.

Susan Sontag

Edini zanimivi odgovori so tisti, ki uničijo vprašanja.

Susan Sontag

Sontagova je nase prvič opozorila leta 1964 z esejem Notes on Camp, ki ga je objavila v ameriški reviji Partisan Review. Zapis je postal prava senzacija, avtorici je prinesel razvpitost v intelektualnih krogih.

Rodila se je 16. januarja 1933 v judovski družini v New Yorku. Pri 15 letih je končala gimnazijo in se vpisala na univerzo Berkeley v Los Angelesu. Pozneje se je zaradi programa prepisala na univerzo v Chicagu, kjer je leta 1951 diplomirala iz filozofije. Pri 24 letih je doktorirala na Harvardu.

Leta 1957 je prejela enoletno štipendijo za St. Anne's College v Oxfordu, a se je po prvem semestru prepisala na univerzo v Parizu. Sontagova je obdobje v Parizu, kjer se je družila z umetniki in akademiki, kot so Allan Bloom, Jean Wahl, Alfred Chester, Harriet Sohmers in Maria Irene Fornes, označila kot eno najpomembnejših v svojem življenju. Po študiju v Parizu je predavala filozofijo na City Collegeu of New York in na oddelku za religijo na Kolumbijski univerzi.

Na univerzi v Chicagu je Sontagova spoznala Philipa Rieffa, znanega sociologa in zgodovinarja. Z njim se je poročila pri 17 letih. Med osemletno zvezo se jima je rodil sin David Rieff.

Sontagova je kariero pisateljice začela z romanom The Benefactor (1963), vendar pa ji je preboj na newyorško kulturniško prizorišče uspel leto pozneje z esejem Notes On Camp. V njem se je razpisala o delih "slabega okusa", ki jih je bilo po njenem prepričanju treba obravnavati prav zato, ker so "grda, neresna ali nesmiselna".

Delo Notes On Camp je leta 1966 izšlo v zbirki esejev Proti interpretaciji. S to zbirko si je Sontagova prislužila naziv "temna gospa ameriške inteligence". V njej je namreč zagovarjala tezo, da je za razumevanje umetnosti potrebna intuitivna dovzetnost, ne pa intelektualna razglabljanja.

V zbirki esejev Styles Of Radical Will (1968) je Sontagova raziskovala oblike sodobne kulture, kot so pornografija, droge in rockovska glasba.

Leta 1968 je podpisala tudi pobudo, v kateri se je zavezala, da v znak protesta v Vietnamu ne bo plačevala davkov. Leto pozneje je odpotovala v Hanoj, kjer je napisala delo Potovanje v Hanoj. Kot politična aktivistka je Sontagova skupaj s svojo življenjsko sopotnico, svetovno znano fotografinjo Annie Leibovitz obiskala tudi oblegano Sarajevo, kjer je na oder postavila dramo Čakajoč Godota Samuela Becketta. V Sarajevu je sodelovala tudi s pravkar preminulo pisateljico in aktivistko Marušo Krese.

Ameriška pisateljica je leta 1976 prebolela raka dojke. Bolezen je botrovala njeni knjigi Illness and Metaphor (1978), v kateri je analizirala raka. Poleg tega je Sontagova leta 1988 kot nadaljevanje knjige o raku napisala še delo Aids and Its Metaphors.

Med pomembnejša dela Sontagove, ki je umrla 28. decembra 2004 v New Yorku, spadajo še še The Volcano Lover (1992), In America (1999), O fotografiji (1977) in dramsko delo Gospa z morja (1998).

Resnica je ravnovesje. A nasprotje resnice, torej neravnovesje, ni nujno laž.

Susan Sontag

Zdrava pamet je udobna laž.

Susan Sontag

Edini zanimivi odgovori so tisti, ki uničijo vprašanja.

Susan Sontag