Na natečaj je skupno prispelo 58 prispevkov v prozi in 39 ciklusov pesmi, so sporočili z Mladike.

Mladikini nagrajenci v Peterlinovi dvorani v Trstu (od leve): Miljana Cunta, Boris Pangerc, Klavdija KIA Zbičajnik Plevnik, Tadeja Krečič Scholten in Borut Gombač. Foto: Mladika
Mladikini nagrajenci v Peterlinovi dvorani v Trstu (od leve): Miljana Cunta, Boris Pangerc, Klavdija KIA Zbičajnik Plevnik, Tadeja Krečič Scholten in Borut Gombač. Foto: Mladika

Pisateljici Tadeji Krečič Scholten (1961) iz Ljubljane je prvo nagrado v kategoriji proze prinesla zgodba, naslovljena 2020. "Pisateljica na izviren način opiše družinsko srečanje v pocovidnem času, ko privrejo na dan potlačena čustva. Spretno in domiselno, s stopnjevanjem napetosti poglobi odnose med družinskimi člani, ki niso zaprti med štiri zidove, ampak bi se v njih vsakdo zlahka prepoznal. Krečičeva svoje pisanje opremi tudi z duhovitimi prebliski," piše v utemeljitvi.

Drugo nagrado je prejela Darinka Kozinc (1953) iz Solkana za zgodbo Časovne sledi. Avtorica v tej zgodbi "občutljivo obravnava temo iz časa druge svetovne vojne. V ospredju sta družinski spomin in odpuščanje, ki je edini temelj, na katerem velja graditi sedanjost in medčloveške odnose. Kozinčeva k obravnavani vsebini pristopa spoštljivo in s prepričljivim peresom."

Tretja nagrada je šla v roke Borisa Pangerca (1952) iz Doline pri Trstu za zgodbo Nenavaden prizor. "Gre za večplastno motiviko z vrhuncem v zagonetnem prizoru, ki poveže dve življenji. Je pa zgodba tudi potovanje v čas neke vasi, ki živi po pradavnih zakonih in običajih. Avtor tankočutno opisuje ruralni svet in njegove, tudi jezikovne posebnosti," lahko preberemo v utemeljitvi.

Komisija je za objavo priporočila še novele Brez solz Leva Detele, Roža Piščanec Ksenije Čuić Bratina, Premiki v Kantasti Luke Školča, Mamica, želim živeti Primoža Vresnika in Junak Tadeje Krečič Scholten.

Zamejska založba Mladika, ki ima sedež v središču Trsta, izdaja knjižni program in istoimensko revijo. Svojo prvo knjigo je založba, ki je dotlej urejala in tiskala mesečnik Mladika, izdala leta 1961, ko je zagledala luč pesniška zbirka tržaške pesnice in pisateljice Brune Marije Pertot z naslovom Moja pomlad. Zdajšnji glavni urednik založbe je Marij Maver, ki je leta 2011 prejel Schwentnerjevo nagrado za življenjsko delo v založništvu. Ob svoji petdesetletnici je Mladika ustanovila pesniško zbirko Črnike, v katero uvršča najimenitnejša dela domačih pesnikov.

V kategoriji poezije je slavila Miljana Cunta (1976) iz Ljubljane s ciklom, ki je na natečaj prispel pod geslom Svetloba v avgustu. Kot piše v utemeljitvi, pesnica v tem ciklu "prikazuje begavo držo sodobnega človeka, ki prestopa zanesljive okvire vsakdana. Bremeni ga nepreglednost doživetij, razkrajajo ga negotovosti, žalostijo izgube, zasleduje starost. Izpoved je posredovana v melanholičnem tonu in prijetnem zvenu."

Drugo nagrado je prejel Borut Gombač (1962) iz Maribora za cikel pesmi Skozi tisočera okenca. Vprašanje, čigava je prihodnost, je osrednje izhodišče v Gombačevi poeziji, prek katerega se dotakne raznolikih položajev človeka, piše v utemeljitvi.

Klavdija KIA Zbičajnik Plevnik (1972) z Raven na Koroškem je prejela nagrado za haiku pesmi Snežna sova. Pesnica "je avtorica verižno prepletenih haikujev, ki se s ponavljanjem zadnjega verza vsake kitice zapletejo v venec in presenetijo bralca z oblikovno izvirnostjo ter pomensko drznostjo", so zapisali v utemeljitvi.

Komisija je v objavo priporočila še cikel pesmi Bela Andraža Poliča, cikel Pesmi njej Dragana Mitića, cikel pesmi Ane Kumperger, cikel pesmi Franja Frančiča in pesniški cikel Zlata jajca Petre Koršič.