"Televizija je večni predmet poželenja": izšla je knjiga Spotikanja Lada Ambrožiča

Knjiga o dogajanju na Televiziji Slovenija v obdobju med letoma 1991 in 2021

Lado Ambrožič v knjigi z naslovom Spotikanja z dokumentarno vrednostjo popisuje svojo pot na RTV Slovenija. "Televizija je večni predmet poželenja," pravi avtor, "vedno so se na zaposlene izvajali tudi pritiski, a tako kot danes ni bilo nikoli".

Knjiga, ki je izšla pri založbi Buča, opisuje dogajanje na Televiziji Slovenija v obdobju med letoma 1991 in 2021.

Pričevanje je Ambrožič razdelil v tri obsežna poglavja. Skoznje razkriva poskuse oblastnikov po prevzemu hiše in programov, kar dopolnjuje s polemičnimi razmerji s časopisnimi hišami. Posebno pozornost posveti tudi času, ko je bil varuh pravic gledalcev in poslušalcev in ko je bil član programskega sveta RTV-ja.

Idejni vodja številnih oddaj na TV Slovenija
"Ne zadošča, če je urednik dober novinar. Urednik mora biti osebnost. Osebnost mora biti, ker se mora znajti v svetu prikritih pritiskov in javnih napadov, osebnost mora biti, ker mora razumeti čas, v katerem deluje, osebnost mora biti, ker se njegova služba nikdar ne konča," je v spremnem besedilu zapisal urednik in novinar Ali Žerdin, ki meni, da je imela Slovenija, ko se je narod spreminjal v nacijo, srečo, tudi zato, ker je informativni program javne televizije vodil prav Ambrožič, tudi idejni vodja številnih oddaj na TV Slovenija.

"Nekateri, zlasti levica, so mu očitali, da je bolj naklonjen desnici, oni drugi pa so mu zamerili pozitiven odnos do NOB-ja in strpnost do starega sistema. V resnici pa je bil pokončen in si je prizadeval, da bi bil čim bolj objektiven in pravičen. Vselej mu to ni uspelo. Seveda pa je to izjemno zahtevna naloga v večstrankarskem sistemu in pluralizmu različnih interesov," pa je o Ambrožiču zapisal nekdanji generalni direktor RTV-ja Aleks Štakul.

Nekaj odlomkov iz knjige Lada Ambrožiča, Spotikanja

"Ko so armadna letala obstreljevala naše oddajnike, so jih na našo srečo zgrešili, mi pa smo to nemudoma objavili. Nedopustna napaka! Letala so svoj napad ponovila in seveda zadela. Vojno ministrstvo je seveda nemudoma reagiralo, v hišo je poslalo vojaškega svetovalca, podpolkovnika Teodorja Gerška, zelo korektnega človeka, ki se je usedel v mojo pisarno in s primerne razdalje opazoval naše delo."

"V času uredniškega sestanka 3. oktobra 1991 me je v pisarno poklical direktor Televizije g. Janez Čadež ter me v strogi konspirativnosti obvestil, da slovenska vlada oziroma ministrstvo za informiranje zahteva v enem od prihodnjih dni posebno oddajo o slovenskem denarju. Zahteval je, da določim zanesljivega novinarja in ekipo, ki bosta v stiku z njim oziroma z Jelkom Kacinom."

"7. septembra 1992, ko je bil Jerovšek z eno nogo še vedno v hiši, se je odzval na zahtevo opozicijskih strank po lastnem programu. V obširni analizi je načelno sprejemal zamisel o predlaganem ustroju Televizije, seveda pa naj bi se o tem lahko pogovarjali šele po novih državnozborskih volitvah. Bil je mnenja, da je RTV politična institucija, torej zrcalna podoba političnega stanja v državi. Težavo je videl v tem, da nobena stranka ali koalicija ni bila zadovoljna z načinom poročanja RTVS."

"Po zmagi Liberalne demokracije Slovenije na volitvah se je v oblastnih krogih razpasla navada, da na svojo roko, brez vednosti RTV hiše, angažirajo naše dopisnike za potrebe diplomatskih in drugih nalog vladnih uslužbencev."

"Takoj po začetku seje je predsednik Lojze Peterle vstal in s stene za svojim hrbtom snel Titovo sliko in jo mimo nas odnesel nekam v preddverje. Moj snemalec, ki je dogodek 'prespal', je nemudoma skočil k ministru za informacije Stanetu Staniču in ga prosil, če predsedniku reče, naj dejanje ponovi."

Ambrožič je diplomiral iz novinarstva leta 1973 na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo (FSPN). Leta 2005 je magistriral na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani.

Leta 1974 se je zaposlil na Radiu Ljubljana kot novinar in urednik v politični redakciji. Leta 1984 je začel delati na TV Ljubljana (danes TV Slovenija), na kateri je med drugim vodil oddaje Omizje, Aktualno, V znamenju in Utrip. L. 1990 je bil imenovan za urednika notranjepolitičnega uredništva, 1991 pa za odgovornega urednika informativnega programa TV Slovenija, kar je ostal do konca 1999. V tem času je zasnoval informativno oddajo Odmevi. Med letoma 1991 in 2013 je izvedel več kot 250 enournih večernih pogovornih oddaj Intervju in pogovorov s predsedniki vlade in države, od 1996 pa več kot 50 televizijskih oddaj iz ciklov Očetje in sinovi, Družinske vezi in Družinske zgodbe.

Ustvaril je dokumentarne oddaje o desetdnevni vojni za Slovenijo z naslovom Slovenija na barikadah (1991) in ob 70. obletnici OF – Od Večne poti do Tivolija (2011).

Med drugim je prejel nagrado Sklada Toneta Tomšiča za novinarske dosežke (1982), Jurčičevo nagrado za novinarske dosežke in uredniško delo (1995) in nagrado Radiotelevizije Slovenija za življenjsko delo (2010), so zapisali na strani Slovenska biografija.